Po Odrešitvi za začetnike Sonje Prosenc si lahko v Art kino mreži po premieri v ljubljanskem Kinodvoru ogledamo komično dramo Gospodinjstvo za začetnike (Domaḱinstvo za početnici) makedonsko-avstralskega režiserja, scenarista in montažerja Gorana Stolevskega, ki je svoj najnovejši film, tankočutno pripoved o neklasičnem gospodinjstvu, posnel v rodni Makedoniji.
Osrednje prizorišče filma je ogromna stara hiša na obrobju Skopja, zatočišče za pisano druščino obstrancev in izobčencev. Lastnica hiše je Dita, visoko izobražena Albanka iz premožne družine, ki se mora spopasti z novico, da njena romska partnerka Suadi umira za rakom. Čeprav nikoli ni želela biti mama, Dito okoliščine prisilijo, da prevzame skrb za Suadini hčerki – živahno malo Mio in muhasto najstnico Vaneso. Medtem ko napetosti v hiši naraščajo, mora Dita storiti vse, da bi nenavadno družino obdržala skupaj. Gospodinjstvo za začetnike spregovori o potrebi po zavetju in skupnosti, ki, kot v filmu pravi Dita, ne mine nikoli.
Idejo za film je navdihnila fotografija kvirovske druščine, ki je živela skupaj v Melbournu v 70. letih prejšnjega stoletja. A režiser je hotel posneti nekaj, kar se dogaja v zdajšnjem času in v regiji, ki ne pripada zahodnemu svetu. "Navajeni smo na zahodne, evropsko-ameriške koncepte kvirovstva, kot da kvir ljudje ne obstajajo drugje," je povedal Stolevski na pogovoru po premieri v Kinodvoru ter dodal, da mnogo več LGBTQ+ ljudi živi na območjih, kjer je realnost podobna makedonski, in ne zahodni. "V osnovi sem hotel posneti zgodbo o življenju kvir ljudi, ampak zunaj pretirano seksualiziranega konteksta, v katerega so tovrstne filmske zgodbe večinoma postavljene. Prikazati sem hotel njihov vsakdan in njih kot celovite osebe, ki so poleg tega, da so ljudje, tudi LGBT+++", je za Radio Slovenija povedal Stolevski.
Dito in Suado uprizorita romunski igralki, Anamaria Marinca in Alina Serban, ki ne govorita makedonsko ali romsko, a sta se za film naučili fonetične izgovarjave dialogov. Alina Serban je že imela izkušnje z nastopanjem v tujem jeziku, ki ga sama sicer ne govori, saj je med drugim govorila nemško v filmu Ciganska kraljica (Gipsy Queen). Njena prepričljiva uprizoritev protagonistke si je prislužila nominacijo za nagrado lola ali nemškega oskarja.
Po projekciji komične drame v Kinodvoru je režiser spregovoril o prevladujočih zahodnih konceptih identitete LGBTQ, diskriminaciji Romov in pomenu podrobnosti pri doseganju univerzalnosti v filmskem ustvarjanju. V pogovoru, ki ga je vodila Varja Močnik, je Stolevski poudaril pomen podrobnosti pri prikazovanju različnih oblik zatiranja, saj prav podrobnosti sestavljajo zatiranje. Suadina pripoved o tem, da je kljub odličnemu znanju v šoli dobila največ trojke, temelji na režiserjevih spominih o strukturni diskriminaciji romske sošolke. O tem je podrobneje začel razmišljati šele, ko se je preselil v Avstralijo in na lastni koži občutil, kako se mora kot tujec dokazovati mnogo bolj kot domačini.
Pri režiranju se zanaša na instinkt in načelo, da je njegova naloga omogočiti najboljše mogoče okolje za ustvarjanje. Igralce spodbuja k improvizaciji, a dodaja, da jih ravno takšna svobodna izbira večkrat razbremeni, da organsko izrečejo besede, ki so zapisane v scenariju.
Med sestavljanjem zasedbe so s težavo našli romskega igralca za manjšo vlogo lika geja. Zaradi tematike filma so sprva tudi malokomu razkrili vsebino. Sama izkušnja snemanja je bila nato prijetna, je povedal režiser, ki je s svojimi opisi snemalnega procesa orisal nekoliko kaotičen, nepredvidljiv, a varen prostor, v katerem je ekipa postala skupnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje