V Morju dreves spremljamo zgodbo Američana, igra ga Matthew McConaughey, ki na Japonsko odpotuje zato, da bi si vzel življenje v gozdu Aokigahara, znanem kot zbirališče ljudi, ki v življenju ne vidijo več izhoda; sam je namreč pred kratkim izgubil ženo (Naomi Watts). Tam spozna Japonca (Ken Watanabe) in skupaj se podata na pot (samo)spoznanja in preživetja.

"Gre za izolacijo, ki prinese odrešenje, za to, da ti soočenje s smrtjo pomaga najti življenje," je McConaughey v soboto razložil na tiskovni konferenci pred premiero filma. No, Van Santovo izpoved so prvi recenzenti odpisali kot "neiskreno jokalico" (The Guardian) in kot "skoraj smešno razvlečeno dramo" (Variety).

Van Santa, ki je leta 2003 v Cannesu za Slona dobil zlato palmo, take ocene ne skrbijo pretirano. Podobno držo je zavzel oskarjevec McConaughey, ki je pred premiero komentiral: "Vsak ima toliko pravice do žvižganja kot do ovacij."

Režiser je še pristavil: "Zjutraj sem prebral eno recenzijo, ki je bila zelo konkretna. Predstavljal sem si, da so vsi ljudje enaki kot tisti, ki jo je napisal, in si mislil, da vsaj vemo, pri čem stojimo - to je bilo kar fino, ampak pozneje sem spet postal živčen."

Cannes filme jemlje resno
Ob tem se velja spomniti, da je Slon na premieri prav tako naletel na mešane odzive, na koncu pa je vendarle osvojil najvišje priznanje žirije. "Spomnim se, da je po premieri Slona izbruhnil nekakšen nemir, dejanski pretep okrog tega, ali je dober ali slab," se danes spominja režiser. "Ljudje so se tolkli, in to v Cannesu."

Film je bil za distribucijo odkupljen še pred začetkom festivala, gre pa za film, ki se v kontekstu Van Santovega opusa uvršča bliže k filmom, kakršen je bil Gerry, in ne toliko Milk ali pa Dobri Will Hunting.