Kralj iz zgornjega stavka je seveda zloglasni Henrik VIII., ki ga Rhys Meyers igra v izjemno priljubljeni Showtimovi zgodovinski seriji Tudorji, katere prvi dve sezoni (v ZDA zdaj snemajo zadnjo oz. četrto) smo lahko videli tudi pri nas.

Pred štirimi leti je imel Rhys Meyers odprte vse možnosti: pohvalil se je lahko z zlatim globusom in nominacijo za emmyja za vlogo Elvisa Presleyja, obenem pa si ga je javnost zapomnila kot malce "posebnega" lepotca iz Allenovega filma Match Point in tretjega dela Misije: Nemogoče. Odločitev za sodelovanje pri TV-seriji se je tako v tistem trenutku morda zdela kot korak nazaj - še posebej ker Meyers zdaj priznava, da ni mislil, da bo vse skupaj trajalo dlje kot eno sezono. Očitno se je zmotil.

Zadnja etapa Henrikove vladavine
Američani bodo lahko že danes zvečer gledali prvi del četrte sezone Tudorjev, v katerem se nekoč vitalni kralj (po portretih slovitega monarha vemo, da so si ustvarjalci serije tukaj vzeli precej svoboščin), zdaj star že več kot 40 let, bojuje z boleznijo, načrtuje nove vojne podvige in si - seveda - omisli dve novi ženi.

Še ničesar nismo videli
Vloga je Rhys Meyersu prislužila dve nominaciji za zlati globus in iz njega, pravi sam, naredila boljšega igralca. "Spremenil sem se. Moje predstave so se spremenile. Vse, kar sem delal doslej, je bilo vajeniško obdobje. Pri 32 letih sem si nabral dovolj izkušenj, da vem, kaj hočem in česa nočem več početi." Kar hoče, je, kdo bi si mislil, delati z režiserji, ki mu "bodo postavljali izzive, mi povedali, kadar mi kaj ne bo uspevalo, in me silili, da bom boljši igralec". Nekaj takih izkušenj za seboj že ima, saj sta ga poleg Woodyja Allena v preteklosti zaposlila tudi Ang Lee in pokojni Robert Altman.

Zgodovina - bolj napeta od fikcije
Henrika VIII. (1509-1547) ni treba posebej predstavljati. Čeprav po osebnostnih in telesnih potezah monarh ni bil najbolj privlačen in je dal usmrtiti več svojih sodelavcev ter dve svoji ženi, pa je bil precej priljubljen vladar. K temu sta gotovo pripomogla pozornost, ki jo je posvečal gospodarskim koristim srednjega stanu, in podpiranje trgovine ter pomorskega prometa, prav tako pa Anglije ni hotel vpletati v evropske spore. Vladavino drugega kralja tudorske dinastije pa je kakopak najbolj zaznamoval razkol s Katoliško cerkvijo (mimogrede, papeža Pavla III., ki ji je takrat vladal, je v seriji odigral Peter O'Toole): Henrikova želja, da bi se poročil z mlado dvorno damo Anne Boleyn (Natalie Dormer), je privedla do razkola s papežem. Nekje od leta 1526 se je želel ločiti od žene Katarine Aragonske (Maria Doyle Kennedy), da bi se poročil z Anne, in zato svojemu prvemu ministru kardinalu Wolseyju (Sam Neill) naročil, naj pri papežu doseže razveljavitev prvega zakona. Wolsey se pri tem ni izkazal po kraljevih željah, zato je sklenil Henrik vzeti stvari v svoje roke in pri tem uporabil parlament.

Tudorje so scenaristi zastavili velikopotezno: osvetlili so vso Henrikovo vladavino in pri tem ves čas vztrajali pri istem igralcu (čeprav je lani v intervjujih objavljal, da se za vlogo ni pripravljen zrediti za več deset kilogramov). Četrta sezona se začenja z njegovo poroko z mlado Katherine Howard (Tamzin Merchant), konča pa z zdrsom v morbidno debelost, krutost in na koncu smrt. "V prvi sezoni smo spoznali mladega moža, ki se "igra" kralja, v drugi vidimo posledice tega, da se Henrik zaljubi v Anne Boleyn, v tretji se poroči z Jane Seymour, ki mu da tako želenega sina, a umre. In zdaj bo naredil nekaj napak, kakršne dela veliko moških v srednjih letih," napoveduje Michael Hirst, izvršni producent serije.

"Impozanten" na ukaz
Rhys Meyers je prepričan, da je bila Henrikova norost na neki način sistematizirana in da je bilo raziskovanje njegove manipulativne narave zanj dragocena lekcija. "S svojo navzočnostjo moram vse ljudi v prostoru narediti živčne ... to je umetnost, ki sem se je moral naučiti postopoma. Ko se Henrik stara, postanejo njegove notranje bitke očitnejše."