Barber je z režijo videospotov Hey Ya! in nato še Roses dokazal, da hip hop spoti niso samo na pol gola dekleta, razkazovanje nakita in mahanje z orožjem, ampak včasih celo nekakšne miniaturne filmske klasike. Barber si je zato zadal težjo nalogo – posneti celovečerec – in rodil se je Idlewind, muzikal, postavljen na ameriški jug na začetku 20. stoletja, v obdobju prohibicije. V filmu seveda ne manjkata André Benjamin (alias André 3000) in Antwan Patton (alias Big Boi), torej duet Outkast.

Film, ki bo v presojo javnosti na voljo od sredine avgusta naprej, je prve kritike presenetil predvsem z močno poudarjeno vizualno platjo. Kar, povedano po domače, pomeni, da je Barber ustvaril zelo stilizirano, bleščečo pašo za oči. Obenem bo marsikoga verjetno zmedla tudi tanka črta med fikcijo in resničnostjo: podobno kot resnična André 3000 in Big Boi sta tudi njuna filmska lika, Percival in Rooster, značajsko različna umetnika, ki se skušata prebiti v šovbiznis.

Rapanje na ameriškem jugu
Zgodba se odvija v izmišljenem mestecu Idlewind v Georgii, v stranske vloge pa je režiser postavil Terrenca Howarda, Bena Vereena, Cicely Tyson in Vinga Rhamesa. In čeprav naj bi se gledalci prestavili v leto 1933, bodo v glasbenih vložkih namesto džeza "stare šole" slišali njegovo precej modernejšo različico, ki krepko meji na rap.

Ogromne uspešnice se ne gre nadejati
Ideja za Idlewind se je rodila na nenavaden način: leta 2002 sta Outkast posnela glasbo za film Scooby Doo in se pri tem spoprijateljila z vodilnimi možmi mreže HBO, ki je ravno takrat skušala posneti kaj z "mladimi, urbanimi umetniki." Vseeno pa je uspeh filma vse prej kot zagotovljen: film ima temnopolte protagoniste, zgodovinsko tematiko, neznanega režiserja in igralce, ki tega prej še niso počeli, povrhu pa je še muzikal. Režiser se zaveda, da bi mu večina velikih hollywoodskih snemalnih hiš zaradi takega projekta že davno pokazala vrata. Če so pri HBO-ju tvegali z glavo, bo pokazalo poletje.