V naslednjih mesecih bodo predvajali še digitalizirane filme iz Madžarske, Češke, Italije, Francije in nekaterih drugih evropskih držav.

18-minutni Pazi se kozarčka! (hr. Čuvaj se čašice!) Nikše Fulgosija prek intenzivne cestne sekvence in njenega tragičnega konca razloži učinek alkohola na obnašanje med vožnjo. Foto: Hrvatski Državni Arhiv
18-minutni Pazi se kozarčka! (hr. Čuvaj se čašice!) Nikše Fulgosija prek intenzivne cestne sekvence in njenega tragičnega konca razloži učinek alkohola na obnašanje med vožnjo. Foto: Hrvatski Državni Arhiv

Kot prva v goste prihaja hrvaška ekipa, ki bo predstavila tri digitalizirane kratkometražce in štiri celovečerce. Cikel bodo odprli duhoviti izobraževalni kratki filmi Pazi se kozarčka!, Tovarištvo na cesti in Nevarne igre (1963).

Plakat za celovečerec H-8 Nikole Tanhoferja iz leta 1958, ki je s filmskega festivala v Pulju odnesel več osrednjih nagrad. Foto: IMDb
Plakat za celovečerec H-8 Nikole Tanhoferja iz leta 1958, ki je s filmskega festivala v Pulju odnesel več osrednjih nagrad. Foto: IMDb

Filmi cenzuriranega režiserja Fulgosija
Gre za stvaritve inovativnega in cenzuriranega režiserja Nikše Fulgosija (1919–1996). Trojček omenjenih filmov vsebuje različne žanrske klišeje, kaskaderske točke, flashbacke in ironične dialoge za posredovanje vzgojnega sporočila na nepozaben način, so zapisali v kinoteki.

Edini celovečerec Nikše Fulgosija, naslovljen Mala Jole (1955), je anarhistična, protofeministična komedija o mladi kapitanki ribiške ladje. Gre za edini hrvaški film, katerega produkcijo so cenzorji ustavili že pred zaključkom snemanja, njegovo provokativno 13-delno izobraževalno televizijsko serijo o spolnosti pa so leta 1978 po dveh epizodah umaknili s programa. Projekcijo bo uvedel Vjeran Pavlinić iz hrvaške kinoteke, ki bo predstavil program in politiko digitaliziranja pri sosedih.

Veliki zmagovalec festivala v Pulju
Trojčku kratkometražcev bo sledila akcijska drama oziroma film katastrofe H-8 (1958), ki ga podpisuje Nikola Tanhofer (1926–1998). Film, ki govori o usodi potnikov avtobusa ob trku s tovornjakom na avtocesti Zagreb–Beograd, je s puljskega festivala odnesel nagrade za najboljši film, scenarij, režijo, epizodno moško vlogo (Antun Vrdoljak) in epizodno žensko vlogo (Mia Oremović), pa tudi nagrado občinstva.

"Oče pije špricerje, mama v kuhinji sanjari o ljubimcih iz ženskih romanov. Mamina sestra nepovabljena prihaja na kosila in greni življenje svojemu zetu, medtem ko sin edinec zadovoljuje otroško radovednost z opazovanjem starejših," je mogoče prebrati o nastavku dogajanja filma Kdor poje, zlo ne misli Krešimirja Golika. Foto: Hrvatski Državni Arhiv

Dva komična in en mladinski celovečerec
V soboto, 27. januarja, bo na ogled dvojica celovečercev režiserja Krešimirja Golika (1922–1996). Športna komedija Modri 9 (1950) govori o spopadu individualnega in kolektivnega v nogometni igri, komedija z vodvilskimi zapleti Kdor poje, zlo ne misli (1970) pa se odvija v domu zagrebške malomeščanske družine leta 1935.

Dan pozneje bo cikel hrvaških filmov sklenil mladinski film Skrivnost starega podstrešja (1984) Vladimirja Tadeja (1925–2017). Celovečerec govori o dvojici dečkov iz Zagreba in Prage, ki odkrijeta pozabljen izum nenavadnega antigravitacijskega topa, za katerega se začnejo zanimati mednarodni vohuni.

Sezona klasičnih filmov je serija filmskih projekcij in spremljevalnih dejavnosti, ki potekajo po vsej Evropi. Zasnovana je bila na pobudo Združenja evropskih kinotek (ACE), podpira jo evropski program Ustvarjalna Evropa – MEDIA. Z njo želijo pritegniti mlajša občinstva k skupni filmski kulturni dediščini ter ozaveščati javnost o delu evropskih filmskih arhivov in pomenu ohranjanja filma. Pri projekcijah gre večinoma za premiere digitalno restavriranih filmov, nekatere pa vključujejo tudi spremljavo v živo in interaktivne izobraževalne dogodke.