Scorsese, oskarjevec in ustvarjalec filmov Taksist, Dobri fantje, Podivjani bik, Letalec in Dvojna igra, se je tokrat podal v 50. leta, na zlovešči otok s psihiatrično bolnišnico za zločince, kjer zvezni šerif Teddy (Leonardo DiCaprio) raziskuje skrivnostno izginotje nevarne morilke. Vztrajni Teddy skupaj z zvestim partnerjem Chuckom Aulejem (Mark Ruffalo) kljub nasprotovanju zdravnikov odkrije obetavno sled, ki nakazuje možnost srhljive zarote. Toda zaradi orkana in upora ujetnikov otoka ni mogoče zapustiti, zato je Teddy prisiljen sprejeti grozljivo psihološko igro, ki ga sooči z njegovimi najhujšimi strahovi ...

Zvenečo igralsko zasedbo dopolnjujejo še sir Ben Kingsley, Emily Mortimer, Michelle Williams, Max von Sydow in Patricia Clarkson. Scenarij je po romanu Dennisa Lehana - po njegovih knjižnih predlogah sta poleg drugih nastala tudi scenarija za filma Skrivnostna reka in Gone, Baby, Gone - ustvarila Laeta Kalogridis.

Spodaj si preberite intervju z režiserjem o nastajanju filma Zlovešči otok, ki danes prihaja v slovenske kinematografe.

Kaj je do vas prišlo prej, scenarij ali knjiga?
Najprej sem prebral scenarij, nato pa še knjigo. Všeč mi je bila zgodba, všeč mi je bil njen razplet. Glavni lik gre na neverjetno potovanje, pri katerem gre za njegovo sprejemanje odgovornosti, za to, kako se spopada s svojo krivdo in kako premaga svojo nagnjenost do nasilja. Zanimalo me je, kako je živeti tako življenje in se odločati na način, ki je boljši zate, ne pa nujno za druge ljudi. Zanimala me je tudi zgodba moža, ki lahko prenese le določeno količino bolečine. To se mi je zdelo zanimivo.

Kaj pa tematika duševne bolezni, to je bilo gotovo eno najzanimivejših področij za vas?
Ne nujno. To, kar mi je bilo všeč pri tematiki, je to, da gre za dojemanje - za različno dojemanje realnosti osebe, ki bi bila lahko bolna, ki je morda bolna, morda pa se na določen dan le ne počuti najbolje. Morda je imela določene težava z mamili in alkoholom in življenje dojemala na drugačen način, nato pa se je streznila in dojela, da tisto sploh ni bil pravi način ...

Film je vizualno osupljiv. Kako ste pristopili k nekaterim bolj zapletenim prizorom, v katerih lik DiCapria doživlja nočne more in podoživlja svojo preteklost?
Da, zanimivo se je bilo vizualno spopasti s temi prizori. In težavno tudi, še posebej za igralce, tako da je bil vsak prizor velika, tvegana igra. Vse skupaj je bilo uganka, a sem zadovoljen s tem, kar smo naredili.

Se je narava vašega sodelovanja z Leonardom DiCapriem skozi leta spreminjala?
Mislim, da se najino sodelovanje ne spreminja, postaja pa vedno bolj intenzivno. Ta film je bil za Lea zelo težaven, saj je bilo treba veliko odkrivati, in več ko smo odkrivali, dlje je bilo treba iti. Poskušali smo stvari, na katere prej nismo pomislili, bilo je zelo zapleteno. Leo je bil predan in zanj je bilo, kot da bi se potopil v nek drug svet za dolgo časa.

In to ni bil lep svet?
Ne, ni bil. Zadnjo noč sva se samo spogledala, zahvalil sem se mu in objela sva se, in to je bilo to. Odšla sva vsak svojo pot. Zahvalil sem se ekipi, in to je bilo to, šel sem domov. Z nikomer se nisem srečal kakšna dva meseca. Leo je odpotoval in ko se je vrnil, smo pregledovali nekatere prizore in pogledal je na platno in rekel: "Joj, ta prizor - kakšen grozen dan je bil to." Ali pa: "Spomnil se, da smo tisti dan prestajali pekel, prekleto!" Potem je prišel naslednji prizor in rekel je: "To je bilo pa še huje!" (smeh).

Pri vsakem prizoru se je spomnil nečesa groznega, kar pomeni, da je bilo res težko - z vsem tistim trpljenjem, bruhanjem, tekom skozi gozd in še čim. Bilo je res težko delo. Nisva pričakovala tega: bila sva kot novinca v tem klavstrofobičnem svetu. A ni se bal stopiti tja.

Boste še sodelovali z Leom?
O, da, upam. O nečem že razmišljava. Vsekakor bi spet rada delala skupaj.

Kakšno je bilo sicer ozračje na snemanju?
Bilo je dobro in zelo pozitivno. Do zadnjih nekaj tednov, ko je za vse nas postalo težko zaradi slabega vremena, ki kar ni ponehalo. Vsakič, ko je bilo treba sprejeti premišljeno odločitev, na primer za premik na drugo lokacijo, smo preverjali vremensko napoved. A vsakič, ko smo se odločili, se je odločitev izkazala za napačno. In smo se smejali in si mislili: "Kaj pa zdaj? Začnimo znova ..." A zato je snemanje postalo težko opravilo. Tako je bilo tudi za igralce. A mislim, da je to dejansko dobro vplivalo na film in na nastope.

Toliko uspehov ste že doživeli. Se kmalu vidite v pokoju, doma v copatih?
Vedno sem v copatih, nikoli v obleki, vedno sem v pižami in v copatih - to je to. Ne, seveda si želim delati. A že približno trikrat se mi je zgodilo, da je moja kariera šla navzdol in se spet postavila na noge. To je četrtič, se mi zdi. Pri Dvojni igri smo želeli ustvariti odličen gangstrski film, a si nisem mislil, da bo velik finančni in kritiški uspeh. Bila je prekleto dobra zgodba in všeč so mi bili liki. Tako je tudi z Zloveščim otokom - bil je velik izziv, a všeč so mi bili zgodba in liki in upam, da se bo dobro izšlo. Vsekakor hočem posneti še filmov.

Še obstaja možnost, da boste snemali biografski film o Franku Sinatri?
Da, obstaja. Imamo že osnutek scenarija in upam, da se bo kmalu začelo premikati ...

Ste Franka poznali?
Ne. Enkrat sem ga srečal v LA-ju in z njim enkrat ali dvakrat govoril po telefonu.