Obsojena sta zaradi širjenja propagande proti sistemu, kar naj bi počela z omenjenim filmom, ki je po svetu prejel več nagrad.
Režiserja, ki sta partnerja tudi v zasebnem življenju, naj bi zaporno kazen začela prestajati čez pet let. Kot poroča španska tiskovna agencija EFE, jima je sodišče izreklo tudi plačilo globe 400 milijonov iranskih rialov (kar je približno 8700 evrov).
Režiserja sta še sporočila, da je teheransko sodišče obsodilo tudi producenta filma, ki je iransko-francosko-švedsko-nemška koprodukcija, Golamreso Musavija. Zaradi sodelovanja pri izdelavi žaljivega materiala je sodišče vsem trem izreklo še kazen leto dni zapora. Sodišče je naložilo tudi odvzem filmske opreme. V skladu z iransko zakonodajo bo izvršena le najdaljša od obeh zapornih kazni.
Film Moja najljubša torta je prejel nagrado na lanskem Berlinalu (film je tudi nastal ob finančni podpori Svetovnega filmskega sklada Berlinala), vendar pa se filmarja mednarodnega filmskega festivala nista mogla udeležiti, saj so jima iranske oblasti pred začetkom dogodka izrekle prepoved zapuščanja države in jima odvzele potna lista. Vodstvo Berlinala je zato objavilo pismo, v katerem je zahtevalo svobodo potovanja in izražanja. Prav tako se je oglasilo Združenje iranskih neodvisnih filmskih ustvarjalcev (IIFMA), ki je ostro obsodilo prepoved potovanja za filmarja.
Mogadam in Sanaiha v filmu Moja najljubša torta (Keyke mahboobe man) pripovedujeta zgodbo 70-letne Mahin (Lily Farhadpour), ki po smrti moža in odhodu hčere v Evropo živi sama v Teheranu. Nekega dne se odloči, da bo prekinila svojo samotarsko rutino, in znova oživi svoje ljubezensko življenje. V vlogi njenega ljubimca nastopa znani iranski igralec Esmail Mehrabi. "Film temelji na realnosti vsakdanjega življenja žensk srednjega razreda v Iranu. Resničnost njihovih življenj je bila komaj kdaj povedana, vendar je to igriva zgodba o upanju in veselju v življenju, pa tudi o absurdnosti smrti," sta o filmu, ki je že njuna tretje skupno delo, pred časom zapisala filmarja.
In kaj je na filmu tako spornega? "Nič več kot nekaj malega spogledljive frivolnosti, nekaj pramenov odkritih ženskih las, kozarček vina ob večerji med ukradenimi cedrami, frfotava oblačila, ki jih nežno privzdigujeta glasba in ples, in košček torte – tiste najboljše, v katero je umešan pošten odmerek sladkosti, ukradene življenju, ki vse prerado vleče na grenko," je v svoji recenziji filma za Arsovo oddajo Gremo v kino zapisala Špela Barlič.
Filmski ustvarjalci pod drobnogledom iranske oblasti
V Iranu se po protestih, ki so potekali jeseni 2020, tudi sicer številni filmski ustvarjalci spopadajo z okrepljenim preganjanjem. Nekaterim igralkam, ki so bile vpletene v proteste, so preprečili sodelovanje v filmih ali pa so se v znak protesta same odločile za zamrznitev filmskega ustvarjanja.
Iransko filmsko kulturno prizorišče je pod strogim nadzorom oblasti od islamske revolucije leta 1979. Filmski ustvarjalci morajo na primer uradno zaprositi za dovoljenja za snemanje in kinematografske projekcije na ministrstvu za kulturo in islamsko usmerjanje. Sicer pa je iranska vitalna umetniška in filmska scena vedno bila prostor za subtilno ali celo odkrito kritiko sistema.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje