62-letni Jafar Panahi je morda v tujini najbolj znani živeči iranski režiser: s celovečerci, ki kritično tematizirajo sodobni Iran, je osvojil vrsto nagrad na največjih svetovnih filmskih festivalih. Leta 2015 je s Taksijem zmagal na Berlinalu, leta 2018 pa mu je drama Trije obrazi prinesla nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.
Rasoulof in Panahi sta bila aretirana že na protivladnih protestih leta 2010 in obsojena na šestletni zaporni kazni. Po izteku tega obdobja nobeden od njiju ni dobil dovoljenja za odhod iz države.
"Jafar Panahi je bil aretiran danes, ko se je oglasil na tožilstvu, da bi se pozanimal o statusu kolega Mohameda Rasoulofa," je poročala tiskovna agencija Mehr.
Protestniki zahtevali odgovore po tragediji v Abadanu
Državna tiskovna agencija IRNA je v petek poročala, da sta bila Rasoulof in Aleahmad aretirana v povezavi s protesti, ki so izbruhnili po majskem zrušenju desetnadstropne stolpnice Metropol v Abadanu, v katerem je umrlo 43 ljudi. Protestniki so zahtevali sodni pregon in kazen za "nesposobne uradnike", shod pa je policija razgnala s solzivcem, svarilnimi streli in številnimi aretacijami.
Skupina iranskih filmarjev z Rasoulofom na čelu je objavila odprto pismo, v katerem so oblasti pozvali, naj "odložijo orožje" ter se spopadejo z ogorčenjem, ki je bilo posledica "korupcije, kraje, nesposobnosti in represije" ob primeru abadanske stolpnice. Nesreča je namreč odprla stare rane številnih preteklih katastrof, ki kažejo na slabo gradnjo in vladno korupcijo v Iranu.
Iranske oblasti so oba omenjena režiserja obtožile, da imata vezi z opozicijskimi skupinami v tujini in da sodelujeta pri spodkopavanju državne varnosti, je poročala IRNA. "Zaradi srce parajočega incidenta v abadanskem Metropolu sta podpihovala nemire in krnila psihološko varnost družbe." Poročilo ne navaja, kateri dan sta bila režiserja aretirana. Odprto pismo je podpisalo več kot 70 filmskih ustvarjalcev.
V Berlinu zlati medved, v Iranu zapor
Mohamed Rasoulof je leta 2020 z omnibusom Zlo ne obstaja zmagal na berlinskem filmskem festivalu. Pod skupnim naslovom je zbral štiri krajše segmente, ki iz različnih zornih kotov pripovedujejo zgodbe o smrtni kazni v Iranu ter o boju za osebno svobodo pod jarmom tiranije.
Kmalu po berlinskem zmagoslavju je bil v domovini obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi treh filmov, ki jih Iran razume kot "propagando proti sistemu". Rasoulof se je na obsodbo pritožil, kljub temu pa je dobil prepoved filmskega ustvarjanja in potovanja iz domovine.
Kako državni aparat ovira ustvarjalce?
Leta 2011 sta bila Rasoulof in Panahi aretirana, ker naj bi snemala brez potrebnih dovoljenj. Lani je Panahijev sin, Panah Panahi, ki je prav tako režiser, za MMC pojasnil, da je sistem dovoljenj pravzaprav mišljen kot ovira za ustvarjalce: "Čeprav ne črpaš državnih sredstev, moraš pridobiti ogromno dovoljenj. Ministrstvu je treba predložiti scenarij, prav tako potrebuješ dovoljenje za snemanje in predvajanje filma v kinu. Naš scenarij vseh teh dovoljenj ne bi mogel dobiti. Vlada največkrat izda samo dovoljenje za 'prikaz videa' – ne zato, ker bi hotela podpreti filme, ampak da utiša ustvarjalce, ki se pritožujemo nad cenzuro. Za film bi moral torej dobiti pet ali šest dovoljenj; od tega sem dobil samo dovoljenje za snemanje filma in dovoljenje za ustvarjanje videa. Filma Pohodi plin! tako v Iranu ne bodo predvajali niti v kinematografih niti na filmskih festivalih, ker za to pač nimamo dovoljenj.“
Nazaj k Panahu starejšemu: oba s kolegom sta prejela 20-letni prepovedi filmskega ustvarjanja in šestletni zaporni kazni zaradi "ustvarjanja propagande". Rasoulofova kazen je bila po pritožbi znižana na eno leto.
Istega leta je njegov film Zbogom dobil nagrado v Cannesu, a ni mogel priti v Francijo, da bi nagrado osebno sprejel.
Glasovi podpore iz Evrope
Vodstvo canskega filmskega festivala je v ponedeljek v izjavi za javnost zapisalo, da "ostro obsojajo aretacije, pa tudi val represije, ki je očitno zajel Iran"; pozvali so k takojšnji izpustitvi ustvarjalcev.
Tudi vodstvo berlinskega filmskega festivala se je izreklo proti aretacijam. "Šokantno je, da lahko umetnike pridržijo zaradi njihovega miroljubnega prizadevanja proti nasilju," sta zapisala direktorja Mariette Rissenbeek in Carlo Chatrian.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje