Oglas
Karavla je prva filmska koprodukcija vseh držav, ki so nastale na pogorišču Jugoslavije, lik polkovnika, ki smo ga v naših kinematografih prvič lahko videli danes, pa je hrvaški pisatelj Ante Tomić povzel po Ratku Mladiću. Film režiserja Rajka Grlića, čigar scenarij je nastal na temelju Tomićeve knjige Nič nas ne sme presenetiti, govori o življenju vojakov v karavli na makedonsko-albanski meji v bližini Ohridskega jezera leta 1987.
Pisanja za osem filmovFilm sicer ni dobeseden povzetek knjige Anteja Tomića. Tomić, ki je skupaj z režiserjem Grlićem v dveh letih napisal kar osem različic scenarija, je povedal, da je film precej bolj alegoričen kot knjiga, poleg tega pa ga preveva tudi slutnja tragičnih dogodkov, ki so nekaj let kasneje pretresli Jugoslavijo.
Ante Tomić je navdih za roman našel v anekdoti, ki mu jo je povedal svak. Kot zdravnik je med služenjem vojaškega roka zdravil vojaka z gonorejo, torej vojaka z usodo, ki jo je glavnemu liku v svojem romanu pripisal tudi Tomić.
Življenje v gorski divjini
Priprave na pisanje knjige Nič nas ne sme presenetiti so med drugim obsegale tudi "študij" življenja vojakov v osamljeni gorski karavli, kjer so vojaki popolnoma odrezani od sveta. V takšno okolje je tako postavil vojaka zdravnika Sinišo - odigral ga je mladi hrvaški igralec Toni Gojanović - in norega polkovnika, ki je nor na rože. Še posebej ga navdušujejo orhideje.
Kaj je JLA?
Morda je skoraj presenetljivo, da je Rajko Grlić vlogo Siniše zaupal tako mlademu igralcu. Gojanović se je rodil leta 1982 in v času njegovega odraščanja JNA ni več obstajal.
Študent zadnjega letnika igralske akademije v Zagrebu je pojasnil, da je prebral knjigo Anteja Tomića in da je bilo to očitno dovolj, da se je lahko tako vživel v vlogo Siniše, da je Grlić v njem prepoznal nosilca glavne vloge. Gojanović pa se ni učil le o življenju v JLA; naučiti se je moral tudi novega naglasa. Igralec se je namreč moral naučiti naglasa mesta Split, seznaniti pa se je moral tudi z osnovami zdravniškega poklica.
Film Karavla so v celoti posneli v Makedoniji, k njegovem nastanku pa so tako z umetniškimi kot tudi s finančnimi vložki prispevale vse nekdanje jugoslovanske republike. Nekaj sredstev so "primaknile" tudi Velika Britanija, Avstrija in Madžarska, projekt pa je financiral tudi evropski sklad Eurimages.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje