Kaj je treba imeti v mislih, ko se razmišlja o financiranju filma? Ta se lahko vedno znova vrača in ostaja dolgo aktualen, hkrati pa gre za kulturni produkt, ki najlažje potuje in dosega svetovne razsežnosti, poudarja direktor Slovenskega filmskega centra (SFC). Center ima po prvotni odločbi, ki je za leto 2011 predvidevala 6.974.877 evrov in po lanskem rebalansu znižanem znesku na 5.460.172 evrov na koncu na voljo 5.278.456 evrov. V sredo jim je na podlagi prvega priliva ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport uspelo pokriti del obveznosti do producentov, trenutno se pripravljajo na bližajoči se Festival slovenskega filma.
Kot pojasnjuje Rutar, so razpis za leto 2011 pripravljali na podlagi tedaj uradnega proračuna za leto 2012, ki je znašal 6.378.786 evrov. Po majskem rebalansu pa so se sredstva za delovanje filmskega centra znižala na 3.808.842 evrov. To je znesek za celotno delovanje filmskega centra za leto 2012 in med drugim vključuje sredstva za filmski program, za plače zaposlenih ter za splošne stroške, pravi.
3.808.842 evrov ne obsega vrednosti avdiovizualnega razpisa, ki letos znaša 700.000 evrov, sredstev za digitalizacijo kinodvoran v vrednosti 52.700 evrov ter projektnih sredstev za delovanje Media deska v višini 25.000 evrov. Skupna vrednost sredstev, ki jih je vlada pretekli teden skupno namenila za delovanje agencije, tako po njegovih navedbah znaša 4.586.542 evrov. Lani je avdiovizualni razpis potekal pod okriljem ministrstva za kulturo in je znašal približno 1,5 milijona evrov, letos pa je bilo izvajanje razpisa z zakonom preneseno na SFC.
Če primerjamo z lanskim letom, je bilo zgolj za sofinanciranje kratkometražnih, srednjemetražnih in celovečernih filmov namenjenih 3.506.00 evrov, za sofinanciranje prvencev 688.000, za sofinanciranje manjšinskih koprodukcij 48.000, za povečave pa 60.000 evrov, skupaj 4,3 milijona evrov. Zgornja meja zneska, ki so ga na SFC-ju lani namenili za sofinanciranje enega filma, je bila postavljena na 750.000 evrov.
Rutar opozarja, da imajo po zakonu možnost film financirati dve koledarski leti od podpisa pogodbe. Letos bodo sicer objavili razpise za filmski program, ki pa bo predvideval sredstva za realizacijo filmskih projektov v letih 2013 in 2014, v letu 2012 pa ne načrtujejo financiranja projektov iz naslova razpisa sofinanciranja filmov. Izjema je sofinanciranje študijskih del.
Filmi, ki nastajajo na podlagi razpisa centra za 2011 - to so celovečerci Čefurji raus! v režiji Gorana Vojnovića, drugi del uspešnice Gremo mi po svoje režiserja Mihe Hočevarja, Dvojina Nejca Gazvode in Adria Blues v režiji Miroslava Mandića - bodo predvidoma končani prihodnje leto.
"Prvi požar je pogašen"
Veliko nezadovoljstva je med producenti, saj SFC pogodbenih obveznosti ni poravnal pravočasno in v celoti. Producente izplačujejo po pogodbi na podlagi tranš, pravi direktor. "Dokler ni bil plan dela in finančni načrt za leto 2012 potrjen, mi zanj nismo mogli črpati sredstev. Center je v teh dneh dobil izplačanih približno 1,5 milijona evrov, se pravi tretjino letošnjih razpoložljivih sredstev. Z njimi nam je v sredo uspelo pokriti vsaj del obveznosti do producentov," še pojasnjuje.
Sredstva za delovanje bodo vnaprej dobivali po mesecih na podlagi zahtevkov, ki jih bodo vlagali sproti. Do zdaj so poravnali del zahtevkov, določene zadeve pa bodo poravnavali še naprej. "Prvi požar smo v bistvu pogasili," pravi.
Program leta 2010 bo predstavil FSF
Dokaj tekoče so po njegovih besedah poravnali obveznosti do filmov iz programa 2010, med drugim Naberšnikovega Šanghaja, filma Nahrani me z besedami Martina Turka in Luzarjevega Srečen za umret, težave pa so s filmi, ki so trenutno v produkciji. Del projektov programa 2010 bodo predstavili med 27. in 30. septembrom na 15. festivalu slovenskega filma, program in celotno ekipo (z Marijo Marđonović na čelu) bodo razkrili septembra.
Podobno kot Javni agenciji za knjigo povzroča veliko težav zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), po katerem agenciji nista več upravičeni do kritja splošnih stroškov delovanja. Za delovanje SFC-ja predvideva kritje stroškov treh plač, kar mesečno nanese 8.000 evrov, ki si jih trenutno deli sedem zaposlenih na agenciji z Rutarjem vred. "Lani smo leto zaključili z viškom denarja na računu, tako da do novega leta lahko zdržimo, za naprej pa ne vem, kaj bomo," je negotov.
Kako se znajti na trgu?
Pridobivanje dodatnih sredstev na trgu je zelo težko, ugotavljajo. Rutar pojasnjuje, da lahko nekaj sredstev pridobijo od eksploatacije starih filmov, nastalih od leta 1991 do danes, ki so v upravljanju filmskega centra, ali od prodaje DVD-nosilcev. Veliko drugih možnosti, tudi zaradi "prekletstva malega trga", ni. Do leta 2010, ko je bil sprejet zakon o SFC-ju, je tedanji filmski sklad imel vsaj kaj od prihodkov uspešnih filmov, po novem zakonu pa ti prihodki ostajajo producentom.
Ministru Žigi Turku je že predstavil svojo idejo, da bi v Sloveniji poskrbeli za davčne olajšave, ki bi k nam privabile tuje producente, da bi pri nas snemali filme. Vsaka taka produkcija bi tako državi kot lokalnim skupnostim prinesla veliko denarja, je prepričan, hkrati bi bili tuji producenti za sodelovanja dolžni najemati slovenske filmarje. Če bi za kamero stal priznani režiser ali bi katero izmed vlog zasedal priznani igralec ali igralka, pa bi to imelo še dodaten promocijski učinek za državo.

Predlagal je tudi nabor morebitnih zunajproračunskih virov za sofinanciranje filma, za navdih pa vzel filmsko razvite države, kot sta na primer Francija in Hrvaška. Te se držijo načela, da naj pri produkciji filma in avdiovizualnih vsebin sodelujejo vsi, ki z njimi tudi posredno služijo - od kinodvoran, televizij, internetnih podjetij, mobilnih in kabelskih operaterjev. Kot pravi, se pri nas navkljub zakonski zavezi televizijske hiše temu izogibajo, saj slabi dve leti po sprejetju zakona neodvisnim producentom ni bil izplačan še niti evro.