Očitalo se jim je, da je prikazovanje kajenja v filmih privedlo do tega, da je 200 tisoč otrok na leto začelo kaditi, vendar je sodnik zdaj odločil, da studii niso pravno odgovorni. V tožbi, ki jo je vložil Timothy Forsyth, se je očitalo, da je sistem ocenjevanja MPAA-ja (Motion Picture Association of America) vodil v napačno razumevanje, saj je bilo pred časom ugotovljeno, da je gledanje posnetkov tobaka in tobačnih izdelkov povzročalo, da so se otroci odločali za kajenje.

Povezava med kajenjem na filmu in odvisnostjo
"V letu 2012 je splošni kirurg na podlagi znanstvenih dokazov prišel do sklepa, da izpostavljenost otrok posnetkom tobaka v filmih povzroči, da se le-ti odločajo za kajenje," je med drugim pisalo v tožbi. Nadalje pa še, da je leta 2014 Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) na podlagi znanstvenih dokazov sklenil, da če bodo tožene stranke še naprej dodeljevale oceni PG in PG-13 filmom s posnetki tobaka, bo to povzročilo, da 3,2 milijona otrok postane zasvojenih z nikotinom in da bo milijonov teh otrok prezgodaj umrlo zaradi bolezni, povezanih z uživanjem tobaka.

Oceno PG nosijo namreč filmi, ki si jih lahko ogleda vsak, a je za otroke priporočen starševski nadzor. Oceno PG-13 pa dobijo filmi, ki vsebujejo nekatere elemente, ki so lahko neprimerni za mlajše od 13 let, zato se staršem predlaga, da so pozorni ob ogledu filma z otroki.

Sicer že od leta 1998 veljajo zakoni, ki omejujejo plačano umeščanje tobačnih izdelkov v filme, od leta 2007 pa MPAA pri svojem sistemu ocenjevanja upošteva prizore kajenja v filmih.

Sistem ocenjevanja ne predpisuje vrednot
V zagovoru je MPAA, ki je zastopal šest velikih hollywoodskih studiev, zatrdil, da so ocene filmov določene na podlagi presoje, ob tem pa navedel še prvi amandma, ki zagotavlja svobodo govora. Sistem ocenjevanja tako ni namenjen "predpisovanju družbeno sprejemljivih vrednot", temveč je njegov namen ponuditi smernice, ki temeljijo na predvidenem mnenju večine ameriških staršev o primernosti nekega filma za otroke, navaja The Guardian.

Timothy Forsyth je želel doseči, da bi morali biti vsi filmi, ki prikazujejo kajenje, nositi restriktivno oceno R, kar pomeni, da morajo mlajše od 17 let ob ogledu filma spremljati starši ali odrasli skrbniki. "Zatrjevati, da so nekateri deli materiala 'lahko' neprimerni, ko tožena stranka ve, da so neprimerni - da bodo ubili več sto tisoč otrok - je narobe in zavajajoče," je še pisalo v tožbi. Vendar je sodnik to trditev zavrnil.

"Forsyth vztraja, da pomeni ocena, manj stroga od R-ja, da 'je film primeren za otroke, mlajše od 17 brez spremstva staršev ali skrbnika.' Ocene preprosto ne podajajo takega opisovanja. Prej gre za to, da oceni PG in PG-13 opozarjata starše, da je lahko material v takih filmih neprimeren za otroke," je obrazložil sodnik. Zaključil je, da zaradi tega niti očitki o namernem zavajanju ali o zavajanju iz malomarnosti ne vzdržijo, povzema njegove besede The Hollywood Reporter.

V preteklosti je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pozvala, da bi se filmi s prizori kajenja omejili zgolj na odraslo občinstvo - ob upoštevanju dejstva, da je kajenje prisotno v 44 odstotkih vseh hollywoodskih filmov in v 36 odstotkih filmov iz leta 2014, ki nosijo oceno primernosti za mlade.