Preden bo 2. junija minilo petdeset let, odkar je umrl pisatelj, dramatik in duhovnik Fran Saleški Finžgar, se mu bo v nedeljo, 27. maja, ob 21.00 z dokumentarnim filmom F. S. Finžgar: Zapuščina strica Jurja na 1. programu poklonila TV Slovenija.
V filmu scenarista, režiserja in montažerja Amirja Muratovića se trenutkov, ki jih je v prvih 15 letih svojega življenja preživel s pisateljem, spominja etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Skupaj z družino (njegova mati je bila namreč Finžgarjeva nečakinja) so živeli v hiši ob Gradaščici. Poleg spominske plošče je še pred kratkim mimoidoče na to, da hodijo proti Finžgarjevi domači hiši, spominjal tudi napis na pločniku. Leta 1945 je bila med bombardiranjem hiša skoraj porušena in Finžgarja je zasulo do pasu. Janez Bogataj pripoveduje, kako ga je oče reševal in kako družina še danes hrani srajco, ki jo je pisatelj takrat nosil.
Bogataj hrani v svoji knjižnici tudi Finžgarjeve knjige, preluknjane od bombnih izstrelkov. Dobro se spominja, kako je kot otrok nosil pošto k pisateljevemu prijatelju arhitektu Jožetu Plečniku, se skrival med obiskom škofa Jožeta Pogačnika, hodil s pisateljem na sprehode in preživljal z njim slikovite počitnice. Finžgarjev dom je bil od 30. let do pisateljeve smrti kulturno "srečišče", kjer so se dobivali pomembni slovenski intelektualci, med njimi tudi Finžgarjev največji prijatelj Izidor Cankar.
Finžgar pobudnik Prešernove hiše v Vrbi
Po pisateljevi smrti je kot mlad etnolog Bogataj opremil Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah. Na osnovi pripovedi je naredil rekonstrukcijo in si pomagal z izvirnimi predmeti, ki jih je našel pri vaščanih in sorodnikih. To je bil za tiste čase pomemben poseg in je zanimiv tudi zato, ker je bil prav Finžgar tisti, ki je dal pobudo za odkup in ureditev Prešernove hiše v Vrbi.
Dokumentarni film sledi potem predmetov, ki so iz pisateljeve zapuščine romali v marsikateri dom. Tu so portreti, spominske knjige obiskov, fotografije in pohištvo. S pisateljem so povezane razvaline Murke pod Stolom, kjer je napisal Gospoda Hudournika in Finžgarjeva koča ter kapela na Jasenju nad Gozdom - Martuljkom. Verjetno je najbolj znana zgodba iz Sore pri Medvodah, ko je pisatelj v sprti vasi ustanovil zadrugo, jo vodil in s pravo besedo znal spraviti ljudi, ki so ga vzljubili. Napisal je igro o nepomembni verigi, zaradi katere sta se kmeta pravdala vrsto let. Ljubiteljska gledališka skupina iz Senice že desetletja v predstavi uporablja prav tisto verigo, ki je bila povod za neštetokrat uprizorjeno ljudsko igro.
Pri nastajanju filma so sodelovali še direktor fotografije in snemalec Marko Kočevar, Z. F. S., snemalec zvoka Frane Povirk, mojster zvokovne obdelave Robert Sršen, avtor in izvajalec glasbe Miha Vardjan, nastal pa je v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija.