Lennon se je konec 60. in v začetku 70. na nek način vedno bolj posvečal političnemu aktivizmu. Ker je imel ogromen vpliv, to ni bilo pogodu takratni ameriški administraciji. Foto: EPA
Lennon se je konec 60. in v začetku 70. na nek način vedno bolj posvečal političnemu aktivizmu. Ker je imel ogromen vpliv, to ni bilo pogodu takratni ameriški administraciji. Foto: EPA
John Lennon in Yoko Ono
Lennonovi klici proti vietnamski vojni so bili tako močni, da so ga želeli izgnati iz ZDA. Foto: EPA
David Leaf
Režiser David Leaf je dokumentarni film oglaševal s sloganom Vojne je konec, če hočete. Foto: EPA
Razdejanje v Iraku
Leaf vleče vzporednice in dogajanje v Iraku primerja z dogajanjem v Vietnamu. Foto: EPA

Ameriški konzervativci so nedavno besneli, ko so dekleta iz skupine Dixie Chicks kritizirala predsednika Georgea W. Busha. A novi dokumentarni film o Johnu Lennonu in njegovem trčenju z Nixonovo administracijo je še zgovornejši in Bush jo je v primerjavi z Richardom Nixonom še dobro odnesel.

Yoko Ono se je tokrat izkazala
Dokumentarec Davida Leafa in Johna Scheinfelda z naslovom The U.S. Versus John Lennon, ki so ga že pokazali na letošnjem beneškem festivalu, prinaša veliko še nikoli videnih posnetkov in tudi takih, ki so pozabljeni desetletja ležali v arhivih. Lennonova vdova Yoko Ono je Leafu in Scheinfeldu dovolila več, kot sta upala. Smela sta vstopiti v njeno knjižnico ter uporabiti fotografije in posnetke Johna Lennona, ki so nastali v poznih 60. in začetku 70. let, torej v času, ko je bilo v Ameriki veliko nezadovoljstva in tudi nestrpnosti.

Nixon se je trudil, a mu ni uspelo
Sto minut dolg dokumentarni film "odpre" prizor, v katerem Lennon "tolaži" ameriško opozicijo - užalostila jo je njegova izjava, da so Beatli bolj popularni kot Jezus. Lennona dokumentarec opisuje predvsem kot protivojnega junaka, ki nagovarja množice na zborovanjih, igra na koncertu za izpustitev zaprtega prijatelja, v intervjujih kritizira predsednika Nixona - ta je skušal Lennona utišati - in denarno pomaga oglaševalski kampanji z naslovom Vojne je konec.

Takrat Vietnam, danes Irak
David Leaf pravi, da dogajanje v filmu močno sovpada s tem, kar se dogaja danes - Vietnam je sicer zamenjal Irak, Američani pa izkušajo omejevanje državljanske svobode. "Filma nismo delali, da bi v njem komentirali današnje dogodke. A nobenega filma, ki nas prestavi v bolj ali manj oddaljeno zgodovino, ni mogoče gledati, ne da bi ob tem pomislili na čas, v katerem živimo," je pojasnil Leaf in povedal, da so ustvarjalci dokumentarca Yoko Ono na svojo stran pridobili šele po zloglasnem 11. septembru 2001. "Zdi se mi, da se je moral zgoditi 11. september, da so ljudje dobili občutek, da naša zgodba o Lennonu ni le nekaj, kar smo potegnili iz zgodovine. Vse je v sozvočju s sedanjostjo in to zgodbo smo morali povedati."

"Slabi fantje" nočejo spregovoriti
Dramatični filmski tedniki iz ZDA in Vietnama se v filmu mešajo s posnetki Lennona, intervjuji s takratnimi politiki in političnimi komentatorji. Lennona si bomo še bolj zapomnili kot protivojnega glasnika in žrtev maščevalne vlade. David Leaf je povedal, da je bilo sicer težko najti nekdanje člane Nixonove vlade in zagovornike vietnamske vojne, ki bi bili pripravljeni spregovoriti pred kamero: "Pravi izziv je bil dobiti nekoga, ki je bil takrat na desni strani. Nixonov svetovalec G. Gordon Liddy, ki je bil zaradi vpletenosti v Watergate zaprt, je v pravzaprav edini iz takratne Nixonove druščine, ki je bil pripravljen sodelovati." Z "nasprotne strani" je bilo voljnih sodelovati kar precej uveljavljenih liberalcev, med njimi tudi pisec Gore Vidal, ki v nekem prizoru izreče: "Gospod Nixon in predsednik Bush predstavljata smrt in to je slabo."

Zadnji del filma The U. S. Versus John Lennon se osredinja na Lennonovo bitko proti deportaciji iz ZDA, ki jo je dobil leta 1976. Američani bodo film lahko gledali od 15. septembra naprej. Distribucijo je prevzel Lions Gate, ki je v ameriške kinodvorane spravil tudi Moorov dokumentarec Fahrenheit 9/11.