Negovan Nemec je študiral na likovni akademiji v Ljubljani, kjer se je modeliranja učil pri uglednih profesorjih: Dragu Tršarju, Borisu Kalinu in Slavku Tihcu, pri katerem je leta 1976 tudi diplomiral. Ko je bil star 40 let, se je smrtno ponesrečil in tako mnogo prezgodaj končal svoj kiparski opus.
Prva stopnja kiparjevih ciklov zajema motiv ščitov kot obrambnih in bojnih simbolov; ščit, ki ga vojščaki vzamejo s seboj, ko se odpravljajo na boj, ščiti glavo, oprsje, srce in življenje. Ščiti se povezujejo z naslednjim ciklom primorskega kiparja, v katerem se je osredotočil na jedra. Jedra v ožjem pomenu besede temeljijo na motivu organske forme, na katerih se izpod povrhnjice prebija na dan notranje jedro iz organskega sveta.
Nemčeva naslednja stopnja so bili tako imenovani živi ali beli kamni iz kararskega marmorja, ki ga je spoliral do popolnosti, v čemer lahko prepoznamo pravi kredo kiparjevega nazora in dela. S kamnom je Negovan živel in se razvijal, vdahnil mu je življenje. Kamen je pripravil do te mere, da mu je prav nežno zapel.
Najuglednejši del kiparjevega opusa predstavljajo abstraktni monumentalni javni spomeniki, posvečeni NOB-u na Primorskem. Z njimi je osebno označil svojo rodno pokrajino Goriško na obeh straneh Soče, v Sloveniji in Italiji.
Scenarist in režiser dokumentarnega portreta je Matjaž Žbontar, producenta pa Fatamorgana in RTV Slovenija. Dokumentarni portret bo na ogled v nedeljo, 16. 9., ob 20. uri na TVS 2.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje