Veteran je ameriški tovarni sanj očital norost, občutek samopomembnosti in zelo blagohoten odnos do gledalcev, ki da niso tako nespametni, kot si predstavlja večina filmarjev, je dejal igralec, ki je januarja prejel zlati globus za življenjsko delo. Poleg tega ga v filmih moti tudi nenehno premikanje kamere in montaža prizorov, ki gledalcu onemogočajo, da bi lahko sledil dogajanju.

V življenju ga zanima več kot pritoževanje
Kljub temu pa se na gledališke deske, kjer je kariero začel, Hopkins ne namerava vrniti, saj pravi, da ne more dolgo ostati v enem kraju, poleg tega pa se mu oder zdi monoton. "Občudujem igralce, ki lahko to delajo, in prepričan sem, da imajo krasno življenje, a jaz ne morem predolgo ostati v enem kraju," je pojasnil in dodal, da ga v življenju zanima več kot le posedati v kateri od londonskih restavracij in razpravljati o tem, kako težko je biti igralec.

Nasveti mlajšim kolegom
Ob filmskih ustvarjalcih je okrcal tudi igralce. Hopkins, ki se je rodil v Walesu, zdaj pa ima ameriško državljanstvo, je dejal, da ne razume iglracev, ki so vedno zaprti v svojih prikolicah, kadar ne snemajo, potem pa se še pritožujejo, da so te premajhne. "Služba je kot vsaka druga, zato ji ne prepisujte prevelikega pomena. Bodite vljudni, do ekipe se obnašajte spoštljivo in si ne domišljajte, da ste drugačni," je na srce položil svojim (mlajšim) igralskim kolegom, o katerih čudnem obnašanju je pred kratkim razmišljala že tudi Shirley Maclaine.

Čudaki so zahtevni
Hopkins je sicer še vedno aktiven igralec; 10. marca v britanske kinematografe prihaja film The World's Fastest Indian (Najhitrejši Indijec na svetu), v katerem se predstavlja kot Burt Munro, Novozelandec, ki je leta 1967 postavil hitrostni rekord z 950-kubičnim motorjem. "Drugačen je od vseh likov, ki sem jih do zdaj igral. Igral sem čudake in ob njih užival, toda ta je bil lažji," je o svoji novi vlogi, v kateri je upodabljal resnično osebo, povedal igralec.