Nagrajena dela si je bilo mogoče ogledati v rednem sporedu.
Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo je prejela Ljubislava Šušteršič, prevajalka iz srbohrvaščine, makedonščine in poljščine ter lektorica, ki se je po končani diplomi zaposlila na takrat še RTV Ljubljana in tam tudi sklenila poklicno pot. Poleg vsakodnevnih novičarskih besedil in zapisnikov političnih sej je prevedla več filmskih scenarijev, začenši z Novinarjem režiserja Fadila Hadžića leta 1979, v katerem sta nastopila Rade Šerbedžija in Stevo Žigon, prevajala in lektorirala pa je tudi za otroke, npr. nepozabno poljsko animirano nanizanko Medvedek Uhec. Sodelavci se je spominjajo kot izredno natančno in skrbno, a hkrati toplo in s pretanjenim občutkom za posameznikov slog.
Šest žanrskih nagrad za dosežke na ožjih strokovnih področjih
V DSFTP-ju so podelili tudi šest žanrskih nagrad za dosežke na ožjih strokovnih področjih. Po mnenju društva bodo najmlajši navdušeni nad risano serijo Družina Jazbečjak, za katero je Nina Dekleva poslovenila uvodno pesem in skrbno pretehtala tudi preostalo besedilo ter tako potrdila, da suvereno obvladuje prevajanje in sinhronizacijo risank, prevajalsko zvrst, ki zahteva še posebno natančnost, posluh za živ in živahen jezik ter pozornost pri usklajevanju ritma in melodičnosti izvirnika s premikanjem likov z vdihnjeno drugojezično dušo.
Za prevod francoskega poljudnoznanstvenega filma Blob – genij brez možganov o glivi sluzavki Physarum polycepharum in njenem odzivu na dražljaje iz okolja so v društvu odlikovali Elido Hamzić Fürst, za igrano nadaljevanko Tanek led, ki se je lotila aktualne tematike odvisnosti od fosilnih goriv in našega vpliva na podnebne spremembe, zlasti na za spremembe zelo občutljivem območju nad severnim tečajnikom, pa Silvano Orel Kos. Obe sta strokovno izrazje s področja biologije oz. klimatologije in naftne industrije ter mednarodnega prava podali natančno, a na razumljiv način, ki ohranja vedoželjnost oz. dramatično napetost.
Dokumentarni film Požig Majde Širca, posvečen 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, gledalcu približa stisko Primorcev v fašistični Italiji, ki jo simbolizirajo osmojene stene te večnamenske stavbe. Občutljiv zgodovinski spomin na to obdobje, ki ga je RTV Slovenija namenila tudi za predvajanje v tujini, je iz italijanščine in slovenščine v angleščino prelila Nina Zabukovec.
Jasmina Žgank pa se je izkazala s prevodom duhovitih pesmi v filmu Šansonjerka o kanadski ljudski pevki Mary Rose-Anne Travers Bolduc (1894–1941). "Ravno prevodi besedil pesmi so v glasbenih filmih pogosto najšibkejši člen: film lahko uničijo, lahko pa ga tudi dopolnijo in izpopolnijo. Ljudske pesmi prevajalca zlahka zapeljejo v oblikovanje alpskih poskočnic, ki pripeljejo do cenenosti končnega izdelka, ki jo ritem le še poudari," so zapisali v utemeljitvi in poudarili, da je prevajalka stereotip mojstrsko presegla.
Za prevajalsko-tehnični presežek pa je bil prepoznan dokumentarni film s področja družboslovja Ženska, ženske, prikazan marca 2021 na 1. programu, ki na osnovi pričevanj 2000 žensk iz 50 držav opominja, kaj pomeni biti ženska. Bližnji posnetki žensk na črnem ozadju, ki razkrijejo že najrahlejši begotni smehljaj ali otožni trzljaj, znak prekipevajoče radosti ali zakritega trpljenja, so minimalistično estetski in intimni vpogled v življenje in občutja pričevalk. Gledalcu približajo ponižanost ob neenaki obravnavi v družbi, stiske zaradi revščine in bolezni, prizadetost zaradi vojn in spolnih zlorab, vprašanja ob splavu ali spremembi spola, izzive materinstva in poklicnega življenja, samoopredelitve v partnerskem odnosu in srečo v spoznavanju lastnega telesa.
Avtorja, Ukrajinka Anastasija Mikova in Francoz Yann Arthus-Bertrand, znan po knjigi Zemlja iz zraka, sta v želji ohraniti neokrnjeno vizualno in zvočno dojemanje prikazanega izrecno naročila, naj se ne uporabijo klasični dvovrstični podnaslovi, pač pa naj se napisi dvignejo v višino oči protagonistk. Ker je to pomenilo, da je prostor zanje več kot za polovico ožji in da se tudi spreminja glede na gibanje portretirank, je bilo treba poiskati povsem nov način prikazovanja podnaslovov: v do treh vrsticah, izmenjaje z leve na desno stran, ves čas skrbno upoštevaje razpoložljivi prostor.
"Uspelo strniti prav vse izrečene tančine"
Ti "sredoslovi" so bili v več pogledih popolna novost ne samo na RTV Slovenija, a prevajalki Darinki Koderman Patačko je v zahtevno formo, ki jo je določalo optimalno razmerje med berljivostjo (bralna hitrost največ 12,5 znaka na sekundo; ustrezni velikost črk, razmik vrstic in oddaljenost od sredine zaslona ter očesu prijazna oblika besedila) in prostorom na sliki, pa tudi predpisani tip pisave, ki ni bil v standardnem naboru zavoda, a so se želeni obliki tehniki s spretnostjo znali približati, uspelo strniti prav vse izrečene tančine.
Z današnjo podelitvijo nagrad, ki se je začela ob 17.00 v dvorani ministrstva za kulturo, je društvo po enoletnem premoru zaradi epidemije znova opozorilo na pomen kakovostnega jezika avdiovizualnih vsebin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje