”V Hollywood me boste spravili samo, če moje truplo posadite v avto in mi na obraz narišete nasmeh,” se je leta 1980, dve leti pred smrtjo, zaklinjal ameriški mojster znanstvenofantastične literature, Philip K. Dick.

Pisatelj, ki je imel še priložnost prebrati scenarij, je bil nad projektom režiserja Ridleyja Scotta vse prej kot navdušen: “Na platnu bi rad videl tudi svoje ideje in ne le zgolj posebnih učinkov.” Danes je Dick tisti predstavnik svojega žanra, od katerega si je filmska industrija izposodila največ knjižnih predlog.

Navdihu je včasih treba pomagati
Pisatelj, ki je v divjih sedemdesetih letih zapadel v odvisnost od amfetaminov, je delno tudi zato doživljal intenzivne izbruhe ustvarjalnosti; v takem razpoloženju je roman spisal kar v dveh tednih. Večina njegovih knjig se vrti okrog “velikih” vprašanj obstoja boga in pomena življenja, ki pa so zakrita s celim sprevodom androidov, vesoljskih bitij in futuristične tehnologije in zato zelo priljubljena tarča filmskih ustvarjalcev.

Filma A Scanner Darkly, ki v britanske kinematografe prihaja 18. avgusta, se je lotil režiser Richard Linklater. Gre za zgodbo o preprodajalcu droge, ki je obenem tudi tajni policijski agent v boju proti mamilom. Njegova krinka je tako nepropustna, sčasoma ne zasleduje več le svojih prijateljev, ampak, v čudnem spletu okoliščin, tudi samega sebe.

Ko se film prelevi v risanko
Linklaterjev film je po mnenju kritikov najbolj zvesta priredba kakega Dickovega romana, ki so jih scenaristi v preteklosti zelo radi prirejali in spreminjali. Vseeno pa ima eno posebnost. Podobno kot svoj prejšnji film je Linklater tudi tega po končanem snemanju predal skupini animatorjev, ki je posnetke obdelala tako, da je nastal nekakšen križanec med klasičnim filmom, risanko in stripom – mukotrpen proces se imenuje rotoskopiranje. “To je globok, melanholičen film in animacija izvrstno ilustrira splošno razpoloženje,” je s končnim izdelkom zadovoljen Keanu Reeves.