Kinooperaterski Desperado Tonic

Premiera novega slovenskega omnibusa

Kinodvor, edini ljubljanski umetniški kino, je predstavil Desperado Tonic, filmski projekt štirih slovenskih režiserjev.

V omnibusu Desperado Tonic spremljamo dogodivščine potujočega kinooperaterja Štrockega.

Štrocki se na poti skozi življenje srečuje z nenavadnimi ljudmi in dogodki.

Omnibus prinaša popis nenavadnih dogodivščin nenavadnega junaka Štrockega. Pred osrednjim filmom večera so zavrteli še kratki film Child in Time, s katerim se je režiserka Maja Weiss predstavila na letošnjem Berlinalu.

Kinooperater Štrocki v 4 slikah
Film Desperado Tonic je rezultat razočaranja 4 slovenskih filmskih ustvarjalcev - Borisa Petkoviča, Varje Močnik, Hanne A. W. Slak in Zorana Živuloviča - nad plehkostjo filmske ponudbe v kinih doma in po svetu. Zato je vsak zasnoval svojo dogodivščino čudaškega Štrockega, jo spravil na papir, režiral, nato pa so zgodbe povezali v Omnibus.

Kdo je Štrocki?
Na samem začetku omnibusa spoznamo potujočega kinooperaterja Štrockega, ki je po besedah ustvarjalcev "predstavnik generacije, ki je najprej skočila v vodo, gledala partizanske filme, doživela vdor televizije in končala med vampirji".

V nadaljevanju spremljamo Štrockega, ki lahko z nekaj truda televizijski ekipi pomaga pripeljati do konca snemanje dokumentarca: Štrockega, ki ga "skoraj" obišče življenjska ljubezen; Štrockega, ki se izgubi v mračnih dolenjskih gozdovih; Štrockega, ki se kljub težavam z vidom v deževni noči odpravi na letališče.

Solo vsakega od štirih
Pri ustvarjanju filma je ekipa sodelovanje med ustvarjalci namenoma omejila na minimum. Bolj ali manj so se štirje filmarji dogovorili le o glavnem junaku in njegovem značaju, zgodbe pa so nastajale povsem ločeno, kot so ločeno potekala tudi snemanja vsakega od štirih minifilmov.

Zadnja skupna odločitev Borisa Petkoviča, Varje Močnik, Hanne A. W. Slak in Zorana Živuloviča pa je bilo oblikovanje naslova, kar zaradi raznolikosti prispevkov posameznih avtorjev ni bila lahka naloga. Na koncu so se odločili, da film posvetijo filmskemu operaterju Ivanu Volariču - Feu in da ga zato naslovijo Desperado Tonic.

Dve vesni za pogum
Desperado Tonic je sodeloval že na 7. festivalu slovenskega filma, kjer je prejel tudi dve nagradi. Hanna Preuss je bila nagrajena z vesno za najboljši ton, scenografska ekipa v sestavi Andraž Trkman, Vasja Kokelj, Mateja Medvedič, Pepi Sekulič in Damijan Cavazza pa je prejela vesno za najboljšo scenografijo.