Štirinajst let po prvem filmu franšize in devet let po zadnjem nastopu v vlogi je spet med nami Matt Damon kot odpadniški ameriški agent Jason Bourne. Foto: IMDb
Štirinajst let po prvem filmu franšize in devet let po zadnjem nastopu v vlogi je spet med nami Matt Damon kot odpadniški ameriški agent Jason Bourne. Foto: IMDb
Jason Bourne
Jason Bourne je do zdaj na Kitajskem zaslužil 50 milijonov dolarjev, a to še niti približno ni njegov končni izkupiček. Foto: IMDb
Transcendenca
Kitajska je drugo največje filmsko tržišče na svetu in studii so seveda pripravljeni Kitajcem ponuditi, kar bi ti radi gledali. Če to pomeni naknadno pretvorbo filmov v 3D, to ne predstavlja velike ovire. Foto: Kolosej

Številni obiskovalci kina na Kitajskem se pritožujejo, da se jim je zaradi 3D-projekcije filma Jason Bourne v dvorani začelo vrteti. Razburjenje nad filmom, ki je kitajsko premiero doživel v četrtek, je tolikšno, da nekateri celo pozivajo k bojkotu 3D-formata v kinematografih.

3D imajo Kitajci že leta izredno radi: tehnologija jih je očarala že leta 2010, v prelomnem Avatarju Jamesa Camerona. Dve leti pozneje je 3D-različica Cameronovega Titanika postala najdonosnejši film leta na Kitajskem.

Preberite še MMC-jevo recenzijo:

Moj Bog! To je Jason Bourne!


Kinematografi so seveda na povpraševanje takoj odgovorili s ponudbo: večino kinodvoran so do danes že opremili s tehnologijo, ki omogoča 3D-projekcije. Tudi domači režiserji se pogosteje odločajo za tako "nadgrajene" filme, za katere se konec koncev tudi zaračunava višja cena vstopnic. Če je Kitajska še leta 2013 posnela samo 21 3D-filmov, je že lani ta številka poskočila na 41.

Studio Universal Pictures je sicer Jasona Bourna, najnovejši film v franšizi z Mattom Damonom v glavni vlogi, na večini svetovnih tržišč predvajal v klasični (2D) različici. "Tridimenzionalno" različico dobi samo izbrana peščica držav, med njimi Kitajska. Nekateri studii svoje večje filme naknadno konvertirajo v 3D-obliko posebej za kitajski trg - to so na primer naredili z znanstvenofantastičnim trilerjem Transcendenca (2014) ter z Lucy Luca Bessona, ki je imel v glavni vlogi Scarlett Johansson. Oba filma sta največji del svojega zaslužka v tujini nagrabila prav na Kitajskem.

Tresenje in 3D ne gresta skupaj
Spektakel se od poplave žanrsko podobnih filmov razlikuje po ključnem stilističnem detajlu: režiser Paul Greengrass prisega na - zanj značilno - "kamero iz roke", kar pomeni več tresenja v prizorih akcijskih pregonov. To pa gre navzkriž s 3D-tehnologijo, ugotavljajo nekateri gledalci. Kitajska veja studia Universal je že konec prejšnjega tedna v izjavi za javnost zapisala, da "razumejo in spoštujejo željo ljudi" ter da bodo poskrbeli za več 2D-projekcij filma. (Na koncu se bo vse skupaj izteklo v korist studiu: nekateri uporabniki na kitajskih družabnih omrežjih so že komentirali, da bodo šli film gledat še enkrat, ko bo dosegljiv v 2D.)

Zdi se, da so se ljudje tokrat na Jasona Bourna tako zelo razjezili zato, ker imajo od hollywoodskih filmov višja pričakovanja. "Zdi se jim, da bi morali biti posebni učinki v ameriških filmih boljši od tega," je komentiral Liu Haodong, nekdanji direktor oddelka za raziskave v Kitajski filmski zvezi.

Proti piratom se bo treba boriti drugače
Filmska industrija ima 3D-format še posebej rada tudi zato, ker piratom otežuje oz. onemogoča snemanje filmov v dvorani. Drugi takih izgovorov ne "kupijo". "Seveda je treba ostro nastopiti proti piratom in jih zatreti," na družbenem omrežju Weiboo komentira filmski kritik in scenarist Džang Šiaobei. "Ampak boj proti piratstvu ne pomeni, da se morajo ljudje odreči lastnemu udobju in zdravju v korist kapitalistov."