Osrednje vprašanje v filmu, ki je dobil nagrado za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic, je, ali sta judovska in arabska družina zmožni vzpostaviti normalne odnose. V tekmovalnem programu 12. festivala dokumentarnega filma se je za glavno nagrado nevladne organizacije potegovalo pet filmov.

Žirija v sestavi Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic, Peter Finnigan, izvršni sekretar organizacije The Bhopal Medical Appeal, in programski direktor mednarodnega filmskega festivala Watch docs Human Rights Konrad Wirkowski se je med petimi tekmovalnimi filmi odločila za film izraelske režiserke, ki je nastal leta 2009. V obrazložitvi so, kot so sporočili iz CD-ja, zapisali, da film Krvno sorodstvo s prepletanjem mednarodnih in družinskih ločnic na izjemno oseben in stvaren način obravnava zelo pomembno tematiko.

V filmu ni dodatkov, vsak filmski lik se po svoje dotakne ključnih elementov izraelsko-palestinskega spora, v katerega je vpleten. Film prikazuje, da sta prestopanje meje in osebno vključevanje prvi korak k medsebojnemu razumevanju.

Pa še k zgodbi filma. Leta 1940 je iz hiše, ki je stala na današnjem izraelskem ozemlju, izginila štirinajstletna Pnina. Še danes ni jasno, ali je bila ugrabljena ali je šla po svoji volji. Mlada Judinja se je poročila z Arabcem in mu rodila osem otrok. Leta 1967 je Pnina v času izraelske agresije družini na izraelski strani napisala serijo pisem, v katerih je prosila za pomoč. Družina se ni odzvala. Leta 2005 je režiserka Noa Ben Hagai našla pisma svoje stare tete Pnine, zato je strica Šmulika, upokojenega polkovnika izraelske vojske, prosila, naj s svojimi zvezami skuša najti člane Pninine družine. Šmulik najde Pninino najstarejšo hčerko Salmo, ki zdaj živi na Zahodnem bregu ... s čimer odpre Pandorino skrinjico. Sta se judovska in arabska družina zmožni pobotati in vzpostaviti normalne družinske odnose?

Nagrado za najboljši dokumentarec je na sklepu festivala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma izročila direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Prevzel pa jo je častni konzul Izraela v Sloveniji Roman Lisac.

Posebna omemba za film Surov
Posebne omembe žirije je bil deležen ameriški film Surov (Crude) Joeja Berlingerja iz leta 2009. Film po oceni žirije zelo jasno in natančno portretira boj staroselskih ljudstev v Amazoniji proti multinacionalki.

Za nagrado AIS-ja so se poleg omenjenih dveh potegovali še nemška filma Sam med štirimi stenami (Allein in vier Wänden) režiserke Alexandre Westmeier in Superjunaki (Superhelden) Janeka Romera ter ameriški film Strupena sled (Clark) Johna Gianvita.

Festival dokumentarnega filma, ki se je začel 24. marca, so obiskali številni režiserji, med njimi režiser filma Nasvidenje, kako ste? Boris Mitić, režiser tekmovalnega filma Superjunaki Romero, režiser filma Disko in atomska vojna Jaak Kilmi, režiser filma Konstantin in Elena Andrei Dascalescu, režiser filma Otroci kot vsi drugi Pjer Žalica in režiser filma Brezno Adis Bakrač. Na festivalu sta svoja filma občinstvu predstavila tudi režiserja Dušan Moravec (Polka film) in Vlado Škafar (Nočni pogovori z Mojco).

V sklopu 12. festivala dokumentarnega filma se je zvrstilo približno 60 filmov. V sekciji Retrospektiva je bila v Ljubljani na ogled največja retrospektiva bosansko-hercegovskega filma do zdaj. Selektor Miran Zupanič je zapisal, da izbrani filmi odsevajo proces dramatičnega preoblikovanja heterogene bosansko-hercegovske družbe iz arhaične in z naravo povezane v navidez homogeno industrijsko-socialistično družbo. Festival dokumentarnega filma je sklenil ameriški film Hrana d. d. (Food inc.) režiserja Roberta Kennerja.