Želel sem posneti film o čustvih, ki te prevzemajo, ko se pri dvanajstih zaljubiš, in o tem, kako silovita so lahko ta čustva. V tej starosti – vsaj pri meni je bilo tako – je želja, da bi domišljija postala resničnost, zelo močna. In če se ti le zdi, da si se zaljubil, se nenadoma znajdeš v čisto drugem vesolju.
Dobrodošli v novi čarobni zgodbi ameriškega filmskega mojstra Wesa Andersona, ki je očarljiva pripoved o mladostniškem hrepenenju, hkrati pa opomnik o minljivosti nedolžnega obdobja v življenju.
Pobeg skavta Sama iz matičnega tabora Ivanhoe in njegove pisemske prijateljice Suzy, s katero sta se spoznala leto poprej in drug v drugem našla sorodno dušo, sproži pravo iskalno akcijo, v katero se poleg enote "kakijev", ki jim poveljuje odlični Edward Norton, vplete tudi lokalna policija z Bruceom Willisom na čelu. Poleg pretresa v lokalni skupnosti se nad otokom pripravlja tudi nevihta zgodovinskih razsežnosti ...
V vlogah Suzyjinih staršev, ki imata kup lastnih težav, nastopata Bill Murray in Frances McDormand, zasedbo odraslih likov pa dopolnjujeta Tilda Swinton in Jason Schwartzman, Andersonov "hišni" igralec. V vlogah mladostnikov se predstavljata Jared Gilman in Kara Hayward, ki sta jima lika pisana na kožo.
Film, ki je odprl letošnji festival v Cannesu, je požel veliko navdušenje ljubiteljev umetniškega filma in kritikov, nekateri so ga označili za "najpopolnejši film fantastičnega gospoda Andersona" (prav on je režiral Čudovitega lisjaka, v izvirniku The Fantastic Mr. Fox). Christopher Orr z Atlantica je zapisal, da je Kraljestvo vzhajajoče lune (film je dobil naslov po imenu, ki ga mlada zaljubljenca podelita "svojemu" zalivčku") "odlično ujel občutek otroških poletij, občutek, da imaš omejeno količino časa za početi neomejene stvari".
Anderson, ki je scenarij napisal skupaj z Romanom Coppolo, nas z značilno mešanico ekscentričnega humorja in melanholije posrka v svoje vesolje, kjer se velike teme ljubezni, osamljenosti in brsteče spolnosti prepletajo z lahkotnostjo glasbene pravljice. Velik vpliv v filmu ima glasba skladatelja Benjamina Brittna, film je tako rekoč zgrajen na njej, je povedal režiser in dodal, da je nekako prav glasba "barva filma", ki ga je vodila pri pisanju scenarija. Brittnovo delo se v filmu prepleta z izvirno glasbo Alexandra Desplata.
S samo sedmimi celovečerci v dvajsetih letih se je Anderson (1969) uveljavil kot eden najvplivnejših in najizvirnejših ameriških filmskih ustvarjalcev svoje generacije. Prepletajoč številne vplive (od Orsona Wellesa, Françoisa Truffauta, Martina Scorseseja, Mika Nicholsa in Hala Ashbyja do J.D. Salingerja in, da, Snoopyja) je izoblikoval svojevrsten in prepoznaven slog, mešanico visoko stilizirane estetike, ekscentričnega humorja in humanizma; popoln spoj stila in substance. Med njegove najširše prepoznavne dosežke spadata drama Veličastni Tennenbaumovi, ki mu je prinesla nominacijo za oskarja za najboljši izvirni scenarij, pa animirani Čudoviti lisjak, prav tako nominiran za zlati kipec Ameriške filmske akademije.
"Svoje filme skušam umestiti v okolja, kjer gledalci še niso bili; v nekakšen magični svet," pravi. Tokrat je posnel film, v celoti postavljen v otroški svet in iz njihovega zornega kota, a pravzaprav ni namenjen otrokom. Kraljestvo vzhajajoče lune je zabavna, prisrčna in vizualno domišljena pripoved o mladem paru, ki ju prva ljubezen tako prevzame, da se resničnost zazdi kot domišljija (in obratno).
Želel sem posneti film o čustvih, ki te prevzemajo, ko se pri dvanajstih zaljubiš, in o tem, kako silovita so lahko ta čustva. V tej starosti – vsaj pri meni je bilo tako – je želja, da bi domišljija postala resničnost, zelo močna. In če se ti le zdi, da si se zaljubil, se nenadoma znajdeš v čisto drugem vesolju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje