Termin "renesančni človek" je bil skovan po zaslugi njegove osebnosti," opozarja David S. Goyer, scenarist in režiser serije Da Vinci's Demons, ki naslednji teden (12. aprila) prihaja na ameriške male zaslone. Da Vinci ga ne zanima samo kot umetnik, ki je naslikal Mona Lizo, ali kot znanstvenik in inženir, ki je bil stoletja pred svojim časom, ampak kot skrivnostna osebnost, o kateri še danes ne vemo vsega: koliko je bil vpleten v delovanje skrivnih družb, kdo je bil njegov oče (rojen je bil kot nezakonski otrok) in koliko so njegova prepričanja odstopala od naukov Katoliške cerkve? "Obstaja fascinantna petletna "luknja", obdobje med njegovim 27. in 32. letom, za katero ni skoraj nobenih podatkov, kje je bil in kaj je delal. Taka luknja je praktično zlata jama, če ustvarjaš televizijski šov," je iskren Goyer. Scenarij je sicer naslonil na resnične biografske podatke, ne bo pa šlo za "dostojanstveno, od-zibke-do-groba dokumentarno biografijo," je še treba poudariti.

V Goyerjevih očeh je da Vinci življenjski prototip čisto pravega superjunaka: "Predstavljam si ga kot eno tretjino Indiane Jonesa, tretjino Sherlocka Holmesa in tretjino Tonyja Starka, kar je na neki način tudi bil." In možak najbrž ve, o čem govori: kot soscenarist je sodeloval pri celotni Nolanovi trilogiji o Vitezu teme, pa tudi pri novi adaptaciji Supermana, Man of Steel, ki v kinematografe šele prihaja. Za naslovno vlogo je Goyer izbral izbral 31-letnega britanskega gralca Toma Rileya; Laura Haddock bo Lukrecija Donati, ljubica Lorenza Medičejskega (Elliott Cowan), da Vincijevega mecena in enega najvplivnejših mož svojega časa.

Rileyev Da Vinci je temperamenten, vihrav in neupogljiv mož, ki življenje zajema z veliko žlico: "Med temi zidovi se slavita kaos in umetnost," vzklikne v premierni epizodi. "Firence od svojih meščanov terjajo le eno: da so popolnoma budni!" Sam da Vinci je morda še preveč "buden" - da bi ubežal dvomom o lastnem življenjskem poslanstvu, se zateka k opiju: "Preveč premišljujem. Svoje misli moram otopiti, ali pa me bodo razčetverile." Serija se prav tako ne bo izognila poigravanju z idejo, da so da Vincija privlačili tako moški kot ženske.

Informacije so moč
Čeprav je dogajanje postavljeno v 15. in 16. stoletje, pa je v svojem bistvu tematika več kot aktualna: "Osrednji konflikt izbruhne okrog tega, kdo bo nadziral informacije," povzema Goyer. "Na eni strani so skrivni vatikanski arhivi - Cerkev skuša nadzirati informacije. Po drugi strani pa je Gutenberg malo pred tem, ko se naša serija začne, izumil tisk ... Če bi da Vinci živel danes, bi bilo njegovo geslo: Informacije morajo biti dostopne vsem."

Firenška katedrala zrasla v Walesu
Renesančni mož da Vinci je renesanso pripeljal tudi v južni Wales: umetne Firence je ekipa visokoproračunske produkcije zgradila v Swanseaju. Prebivalci obalnega mesta zdaj upajo, da bodo da Vincijevi demoni zanje naredili, kar je produkcija HBO-jeve Igre prestolov naredila za Severno Irsko: kraji, kjer epsko fantazijsko nadaljevanko snemajo, so postali novo vrelišče filmske in televizijske produkcije. Prvi učinki se že poznajo: snemanje osmih delov serije je ustvarilo 3000 honorarnih in 163 rednih služb.