Gre za prvi angleški projekt francoskega režiserja Ericka Zonce, ki se je o ameriški kulturi izpopolnjeval v New Yorku. 40-letna Julija je hkrati izredno močna in hkrati (kot alkoholičarka) izredno ranljiva in krhka. Njene dneve (in noči) zapolnjujejo zabave, vodka in razmerja za eno noč. Pravih prijateljev nima, anonimni alkoholiki niso zanjo, edini, ki do nje goji globlja čustva, je njen nekdanji fant, prav tako travmatizirani Mitch. V njeno motno monotono življenje poseže Mehičanka Elena, ki ji ponudi precejšen znesek denarja, če ji pomaga ugrabiti njenega sina.

Od tu naprej se film iz naturalistične drame spremeni v kaotični vrtinec 'road-movie-ja' in kriminalke. Vse v filmu je ekstremno - od posnetka brezsramno gole Swintonove, pijanskih blodenj, mehiških kriminalcev do upodobitve razmerja med protagonistko in ugrabljenim dečkom. To ni politično korekten film. Niti ni tipičen neodvisni film. In zagotovo ni hollywoodski 'blockbuster' - čeprav bi si Tilda Swinton nedvomno zaslužila oskarja. Je evropski pogled na ameriško kulturo, kritika le-te in obenem zvest prikaz prave Amerike.

Liki so meseni, neizumetničeni, življenjski, kruti, človeški. Tildina alkoholičarka je tako realistična, da te zmrazi. Avtor sam je dejal, da si je lik Julije zamislil ob pogledu na fotografijo Helmuta Newtona, na kateri rdečelasa, ognjevita ženska vozi BMW-ja po Los Angelesu. Nemudoma se je spomnil na Swintonovo. 48-letna Angležinja, ki ji je oskarja za stransko vlogo prinesel Michael Clayton, je bila nedvomno prava izbira. Vlogi se preda brez obotavljanj, z vso dušo in telesom. Ogled je vreden že samo zaradi nje.

Kaja Sajovic