In res; v približno uro in pol dolgem filmu, ki je nastal v produkciji Televizije Slovenija in je svojo premiero doživel včeraj v ljubljanskem Kinu Komuna, spremljamo neenakopraven boj med denarjem na eni in ljubeznijo na drugi strani. Kdo je na koncu zmagal, si lahko samo mislite!

Ob svečani premieri v Kinu Komuna v Ljubljani so se gledalcem predstavili tudi nekateri ustvarjalci filma. Med njimi ni bilo glavnega igralca Gregorja Čušina, pa Matjaža Tribušona in Vlada Novaka. Je pa glavna igralka Maruša Majer v pogovoru z gostiteljem večera Juretom Longyko povedala, da v zasebnem življenju sicer vozi, 'toda nikoli ni niti pomislila na to, da bi vozila tako kot v filmu'. Navsezadnje v filmu tudi ni vozila svojega avta. Divje in hitre vožnje jo je za potrebe filma učila rally voznica Asja Zupanc.

Potem ko se je režiser filma zahvalil vsem sodelavcem, je povedal, da je prišlo tik pred zdajci oziroma tik pred snemanjem filma do nekaterih zamenjav med igralci. In ena takih zamenjav je bil tudi Ivo Ban, ki je odkrito povedal: "Avtošola je prvi film v mojem življenju, za katerega nisem prebral scenarija. Poklicali so me dan pred snemanjem in prosili, če bi odigral očeta. Po faksu so mi poslali moj tekst. Celote pa sploh nisem poznal."

ČE NE ŽELITE IZVEDETI PODROBNOSTI O VSEBINI FILMA, NASLEDNJE ODSTAVKE RAJE PRESKOČITE IN SI OGLEJTE FOTOGRAFIJE S PREMIERE.

L kot ljubezen
Janez Burger je skupaj s soscenaristko Ano Lasić tokrat vstopil v priljubljen žanr komedije. Črne komedije. Kriminalne komedije. Kakor koli, novopečeni tajkun Robert (Matjaž Tribušon) živi predvsem zelo nesrečno življenje. V avtomobilskih nesrečah je izgubil ženo, sina, brata... Ob veliki in razkošni vili z bazenom, z urejenim vrtom, ki ga tu in tam pomoči eden od obeh njegovih varnostnikov oziroma goril, ki ne opravljata le službe varnostnika, ampak tudi še vse kaj drugega - od izsiljevanja, rezanja prstov, groženj z motorno žago in še kaj bi se našlo, in nikoli uporabljenim lamborghinijem v garaži, mu je ostala le še hči Lija (Maruša Majer). Ta pa si obupno želi voziti. Voziti in samo voziti. Kar pripelje do prvega problema oziroma do prvega srečanja med denarjem in ljubeznijo. Oče Robert tej želji seveda nasprotuje. Jasno, že sam pogled na družinsko deblo je dovolj zgovoren: v njihovi družini pač niso narejeni zato, da bi sami vozili. Ja, sami vozili. Želja voziti sam je potlačena. Zavrta. In zakaj sploh voziti sam, če te lahko vozi kdo drug? Če imaš denar, ti pač ni treba voziti. Vozijo tako in tako samo še plebejci. Vozijo tako in tako "samo taki, ki se vedno znajdejo", kot na koncu filma pribije tajkun Robert. Toda hčerina želja je kljub vsemu močnejša. Vpiše se v avtošolo in začne voziti. Dobro voziti. Odlično voziti. Seveda skupaj s svojim inštruktorjem Jožetom (Gregor Čušin), ki se vse do pred kratkim ni kaj prida ukvarjal ne z ljubeznijo ne z denarjem. Kar naenkrat oziroma že v prvih stavkih filma, že v prvi sekvenci filma, pa je soočen z obojim: žena Ema ga je vrgla na cesto, ker se je zaljubila v drugega, denarno pa je preskrbljen le v paketu s svojo ženo. Ergo; znašel se je na dnu. Toda le na videz. Jože ima svojo ljubezen. Avtošolo. Službo inštruktorja in zadoščenje ob tem, da velja za enega najboljših inštruktorjev. In ker je eden najboljših, pri njem pristane tajkunova hči Lija.

In na tem mestu se začne ljubezen. Ljubezen pisana z velikim L. Varno skrita za pločevino in steklom rešujeta vsak svoje težave, on ljubezenske, ona denarne, pa vendarle imata skupen cilj: uničiti tajkuna Roberta. On zato, ker mu je speljal ženo, ona zato, ker ji je zablokiral vse bančne in kreditne kartice. Toda čeprav imata različna motiva, se med njima med vožnjo splete ljubezen. Ljubezen do vožnje, do možnosti premikanja, zasledovanja, pobega, do možnosti biti svoboden v gibanju. In svet, ki ga gledata skozi vetrobransko steklo avtomobila, se zdi lepši. Tisti veliki L na avtu, ki pomeni, da gre za avtošolo, se lahko bere tudi kot ljubezen. Kot Ljubezen.

H kot bolnišnica
V objemu pločevine sta varna. Izstop iz avtomobila pomeni hkrati vstop v neki drug svet. In ta se v vsej svoji moči prikaže ob samem koncu filma. Po zares spektakularni vožnji, po zares spektakularno posneti vožnji, ki se konča v gozdu pod cesto z na streho prevrnjenim avtom, se potrdijo Stanetove besede, ki jih je izrekel svoji hčeri Emi: "Ljubezen pride in gre, denar pa ostane!" In res; pristaneta v bolnišnici, mimo katere se je Jože že ničkolikokrat peljal in kandidate opozarjal na prometni znak, ki nam skuša povedati, da smo v bližini bolnišnice, da je tam omejitev štirideset kilometrov na uro in da je prepovedano trobiti, ker je hupa pri operaciji jajčnikov lahko skrajno moteča. Lija se izmaže z lažjimi poškodbami, Jože pa obleži ves odet v mavec. Lija po nesreči, iz katere se je v nasprotju s svojo mamo, bratom in stricem, "ki ga tako in tako ni marala", rešila, svojo željo po vožnji potlači, zatre in z zadovoljnim očetom pod roko odkoraka iz bolnišnice. Kar pomeni, da so bančne in kreditne kartice spet aktivne. Da bo lahko plačala svojega voznika. Oziroma drugače; ljubezen je prišla in odšla, denar pa je ostal. Jože pa je ostal brez svoje avtošole, brez svoje žene, ki ga je kljub navideznemu pobotu znova prevarala, in s tem tako brez ljubezni kot brez denarja. Ljubezen je bila in je odšla, denarja pa tako in tako nikoli ni imel. Vsaj ne svojega.

Denar pride in gre. Kaj pa ljubezen?
Filmska premiera televizijskega filma, katerega osnovna zgodba se suče okrog sporne Avtošole, ki stoji na parceli, na kateri naj bi zraslo novo nakupovalno središče, je v osnovi komedija, ki nam v spomin priklicuje sporna trgovanja z zemljišči, ki jih poznamo iz vsakdanjega življenja, o katerih slišimo v informativnih oddajah, beremo v časopisih, pa o njih kljub vsemu malo ali nič ne vemo.

Smejimo se lastni nevednosti, lastni naivnosti in lastnim strahovom. Toda, kaj sploh lahko storimo? Kaj sploh lahko stori inštruktor Jože, ko mu zaradi tajkunskega prevzema Avtošole grozi izguba službe? Kaj sploh lahko stori Jože, ko ga žena vara – v vseh variacijah pomena te besede? Popolnoma nič! Brezobzirnost je zmagala. Denar je sveta vladar. Jožeta v bolnišnici zapusti tudi Lija. S tem ko je izstopila iz avta, je izstopila tudi iz Jožetovega sveta. Izstopila je iz našega sveta. Zapustila je ljubezen in stopila na stran denarja. Jože je ostal sam v bolnišnici. Ker so avtošolo porušili, je ostal brez denarja. Denar je torej bil in je šel. Kaj pa ljubezen? Ker ga je vnovič prevarala žena, je ostal tudi brez ljubezni. Prevaral ga je tast. Ostal je torej brez ljubezni, ki je dejansko nikoli ni imel.

Jože kot televizijski gledalec
Pravzaprav Jože ni ničesar izgubil. Jože je ostal tam, kjer je bil. In Jože ležeč na hrbtu in ves v mavcu, iz katerega gledajo le oči in usta, je pravzaprav mumificirana oblika gledalca informativne oddaje. Recimo TV Dnevnika, če že gre za produkcijo nacionalne televizije. Tistega gledalca, ki se lahko tako kot Jože ali smeje ali joče, ko spremlja odhod Lije in njenega očeta iz bolnišnice, ko spremlja brezobzirni svet okrog sebe, pa je popolnoma nemočen. Ne more ne govoriti ne udariti nazaj. Jože je zagipsan na bolniški postelji, gledalec pa paraliziran pred televizijskim ekranom.