Je Martin Krpan res živel? Je bil doma na Vrhu pri Sv. Trojici na Pivškem ali Bloškem? Je res tihotapil sol? In zakaj je ta pošteni švercar, kot sam sebe v filmu opiše Krpan, postal tako priljubljen? Martin Krpan ni samo literarni junak Levstikove pripovedke iz leta 1858, temveč tudi narodni junak, ki ima za Slovence še danes simbolni pomen. Novodobni Krpani so sicer drugačni, v marsičem pa še vedno tipično slovenski. Je Krpan danes rešitev ali problem, junak ali antijunak? Močnega, pogumnega, pametnega in zvitega Martina Krpana na njegovih poteh v filmu s svojimi razmišljanji spremljajo tako domačini kot strokovnjaki s področij književnosti, zgodovine, etnologije, ekonomije in prava.

Je zgodba o preteklosti, a tudi zgodba o sedanjosti. Je zgodba, v kateri si besedo podajajo literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik, ekonomist in pravnik dr. Mitja Kovač, etnolog dr. Milan Trobič in zgodovinar ter muzejski svetnik dr. Flavio Bonin. Ne nazadnje pa je tu še zakulisna zgodba, ki nima prostora v filmu, a jo razkrivajo fotografije utrinkov iz ozadja snemanja. Scenarij za filmsko zgodbo Tipično slovensko: Martin Krpan je napisala Milica Prešeren, režiser je bil Primož Meško. Direktor fotografije je bil Aleš Živec, pod montažo se podpisuje Maja Gaspari.

Serija Tipično Slovensko se nadaljuje prihodnjo sredo s filmom o kranjski klobasi.