64-letni Marty, ki je letos končno dočakal zlati kipec - dobil ga je za film Dvojna igra -, je med predavanjem o delanju filmov odprl svoje srce. "Biti moraš obseden in bolj kot kar koli drugega si moraš želeti delati filme. In ni treba hoditi v šolo, da bi lahko delal filme. Vse, kar moraš vedeti o kameri, se lahko naučiš v štirih urah," je povedal Scorsese, ki pa je nato hitro priznal, da po petih desetletjih v filmski industriji ne ve ničesar o lečah na kameri.

Zaljubil se je pri enajstih
Razkril je tudi, da se je v filme zaljubil že kot otrok. Odraščal je v New Yorku v delavski družini. "Moji starši niso brali knjig, a v kino so me vseeno vozili," pravi režiser, ki je bil pred letošnji letom za oskarja za najboljšega režiserja nominiran že petkrat. V kino je začel hoditi že pri enajstih letih in že takrat je ob filmih Fritza Langa in Elie Kazana opazoval zgodbo, igranje in kako so bili režirani. Scorsese je dodal še: "V nekem smislu je mene delanje filmov še vedno čustveno povezano z željo, da bi ustregel staršem." Staršem so bili všeč vsi njegovi filmi razen Ulice zla (Mean Streets), ki jih je Marty posnel leta 1973, krvava zgodba pa se dogaja v newyorški četrti Little Italy. Režiser z italijanskimi koreninami pravi, da postaneš obseden, ko si želiš, da bi videl prav vsak film, ki je bil posnet: "Filme zbiraš v srcu in v glavi. Ta obsedenost postane nevarna."

Scorsese v boj za ohranitev filmov
Martin Scorsese je v Cannesu sporočil tudi, da bo začela delovati pobuda World Cinema Foundation (Svetovna kinematografska fundacija), ki želi prispevati k ohranitvi zanemarjenih filmov in obnavljanju poškodovanih filmov z vsega sveta. Za ustanovitev fundacije se je Scorsese odločil zaradi uspeha podobne, a na ZDA omejene in že dokazano uspešne pobude, ki jo je skupaj z režiserji Clintom Eastwoodom, Georgeom Lucasom in Stevenom Spielbergom sprožil že leta 1990.