Propeler je zaščitni znak filmskega festivala v Motovunu. Foto: Motovun Film Festival
Propeler je zaščitni znak filmskega festivala v Motovunu. Foto: Motovun Film Festival
Občinstvo navdušijo drugačni filmi kot žirante. Foto: Motovun Film Festival
Med filmskim festivalom se glavni trg v Motovunu spremeni v velik kino na prostem. Foto: Motovun Film Festival
Rajko Grlić
Rajko Grlić je prevzel vlogo umetniškega direktorja festivala. Foto: Motovun Film Festival

Njenemu filmu Look Both Ways (Glej na obe strani) je žirija 8. festivala v istrskem mestecu Motovun podelila propeler Motovuna, ki je nagrada za najboljši celovečerni film. Film, za katerega je Wattova tudi napisala scenarij, prikazuje 'peklenska dneva', ko se filmski liki znajdejo v pravem 'zametu' slabih novic.



Za glavno nagrado se je potegovalo malo manj kot dvajset filmov; med njimi je bil tudi en slovenski. Damjan Kozole se je predstavil s filmom Delo osvobaja.

Občinstvo meni drugače
Občinstvo je presodilo nekoliko drugače kot žirija. Najboljšo oceno je podelilo produkciji v New Yorku živečega Hrvata Gorana Dukića, Pizzeria Kamikaze. Film je osvojil tudi priznanje Od A do A, ki je nagrada za najboljši film v regiji; njena severna meja je Avstrija, južna pa Albanija. Dokumentarni žanr najbolje obvlada Erwin Waggenhofer, čigar film Mi hranimo svet je dobil nagrado FIRPESCI za najboljši dokumentarni film.

Isti film je izbrala tudi posebna žirija Amnesty Internationala, ki podeljuje nagrado za film, ki najbolje razčleni temo človekovih pravic. Waggenhofer je izpostavil izjemno neenakomerno porazdelitev bogastva v svetu. Ta pojav najbolje ilustrira že odnos do hrane in ravnanje z njo. Kot izpostavi Waggenhofer, na Dunaju v smeti vsak dan vržejo toliko kruha, kot ga v istem dnevu pojedo prebivalci Gradca, ki seveda ni majhno mesto. To je le eden izmed podatkov v Waggenhoferjevem filmu, ki da gledalcu misliti o njegovem načinu življenja.

Boštjan Hladnik živi naprej; skozi svoje filme
Tudi organizatorji festivala v Motovunu niso pozabili Boštjana Hladnika. Pred kratkim umrlemu slovenskemu režiserju, ki je močno zaznamoval tudi jugoslovanski film, se je Motovun poklonil s posebno projekcijo filma Ples v dežju, ki ga imajo številni za najboljši slovenski film vseh časov. V netekmovalnem programu se je letos predstavil tudi Jan Cvitkovič; njegov film Kruh in mleko so predvajali med ponovitvami.

Slovenci smo bili dobro zastopani v sekciji dokumentarnih filmov o rocku. Med štirimi filmi sta bila kar dva slovenska. To sta filma Igorja Zupeta Pankrti - Dolgcajt in Saše Podgorška Laibach - Razdružene države Amerike. Podgoršek se je v Motovunu predstavil tudi s plesnim filmom Kaj boš počel, ko prideš ven od tu? Del festivala je bil še kratki film Boli? Marka Cafnika, ki je bil kot del programa Motovun Online predstavljen na spletnih straneh festivala.