Avtorica Živa Emeršič je sledila mladim Argentincem, starim od 15 do 35 let, v katerih so še vedno močni sledovi slovenstva, vendar v nasprotju z njihovimi starši, brez ideologije in brez bolečine, ki jih je prinesla izkušnja konca druge svetovne vojne. Na eni strani sta duhovna in kulturna dediščina, ki so ju dobili v svojih slovenskih družinah, na drugi pa močan vpliv argentinske družbe, v kateri se mešajo vplivi milijonov evropskih in drugih emigrantov.

Slovenščina živa tudi 70 let po odhodu od doma
Svojo zgodbo je zaupalo več kot deset mladih ljudi različnih usmeritev - filozof, glasbenik, igralec, nogometaš, pevka, mikrobiolog, inženir letalstva - ki s svojimi življenjskimi zgodbami pletejo mozaik moderne Argentine s slovenskim pridihom. V Buenos Airesu živijo slovenske skupnosti na južnem, zahodnem in severozahodnem obrobju 15-milijonskega mesta, kjer je življenje zaradi velikih razdalj in gostote prebivalstva zahtevno in naporno. O življenju in načrtih pripadnikov tretje generacije argentinskih Slovencev spregovorijo Martin Sušnik, Magda Jerman, Marco Pallotta, Marjan Vombergar, Andrej Vombergar, Tonči Oblak, Andrej Žnidar, Sandi Žnidar in drugi. Vsi so bili rojeni kot Argentinci, živijo vsak na svojem koncu tega velikanskega mesta, pred kamero pa so razkrili osebne zgodbe o svojih slovenskih družinah in argentinskem življenju, o življenjskih načrtih, predvsem pa o ohranjanju in prenašanju tradicije slovenstva iz roda v rod.
"V dveh letih življenja v Buenos Airesu sem spoznala večino tam živečih argentinskih Slovencev. Prevzela me je njihova zavezanost slovenstvu, ljubezen do jezika in kulture. Dejstvo, da tretja generacija sedemdeset let po prihodu njihovih starih staršev še vedno govori slovensko, me je navdihnila tudi za ta film. Zdelo se mi je prav, da v Sloveniji čim več ljudi spozna navdušenje in zvestobo teh mladih Argentincev, ki so tako ponosni, da so tudi Slovenci," o filmu Tretja generacija pravi Živa Emeršič.

Ustvarjalko filma je zanimalo, kaj se v takšnem okolju zgodi z nacionalno identiteto jezikovne in kulturne skupnosti. Na eni strani je podlaga obstoja ekonomska, na drugi duhovna. "Te druge imajo argentinski Slovenci še danes v izobilju, uspelo pa jim je ohraniti – tudi s pomočjo neodvisne Slovenije- tudi lastne kulturne in vzgojne institucije."

Osebne pripovedi pospremijo arhivsko gradivo iz zasebnih zbirk ter slovenska in argentinska glasba v izvedbi nastopajočih, ki nam ob koncu filma pošiljajo pozdrav iz Argentine.