Oglas
Pa ne zato, ker bi hotel biti nekaj posebnega; ampak zgolj zato, ker je v Romuniji tako malo pravih kinodvoran. Režiser Cristian Mungiu zato meni, da je edini način, da rojakom pokaže svoje delo, strategija, ki jo je pri izvajanje propagande ubrala stara socialistična garda. Mungiujev film bodo tako predvajali v kulturnih domovih, ki so se drugače kot številni kinematografi vendarle ohranili.
Kinodvorane spremenili v igralniceV zadnjih letih se je namreč število kinov v Romuniji z več kot 300 zmanjšalo na 35. To je le eden izmed izrazov korenitih sprememb, ki so zaznamovale razvoj romunske kulture po propadu trdega režima diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in ki niso nujno vse dobre. Ljudje, ki nekoč niso imeli prav ničesar, so se namreč kar prehitro nalezli turbokapitalizma in navdušenja nad vsem zahodnim, izraz tega pa je propadanje javne kulturne infrastrukture. Raje kot v kino ljudje zahajajo v nakupovalna središča in zabavišča, zato so večino kinematografov v državi zaprli ali pa so jih spremenili v igralnice.
Naj si vendar ogledajo moj film!
Če pa se Romuni že podajo v kino, potem si največkrat ogledajo katero izmed instantnih hollywoodskih produkcij. Tega se zaveda tudi Cristian Mungui, ki pa vseeno upa, da si bodo njegovi rojaki njegov film ogledali. Že zato, ker se vendar tako redko zgodi, da bi kateri izmed izdelkov skromne romunske filmske produkcije doživel mednarodni uspeh. Mungui si želi, da bi njegov film, zgodba o nezakonitem splavu v socialistični Romuniji "vzbudil odzive, kakršne koli že". Režiser, ki je do zdaj sicer posnel le dva celovečerca, si želi tudi, da bi gledalci v njegovem filmu našli "vzgojno plat".
Sam hoče nadzirati vse
Film 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva je tudi že uradno določen za romunskega kandidata za nominacijo za tujejezičnega oskarja. Če bo Mungui uspešen tudi pri oskarjih, mu bodo vrata v svet 'velikega filma' zagotovo še bolj na široko odprta in bo lahko dokončno pustil za seboj obdobje, ko si je moral služiti kruh kot pomočnik drugih režiserjev. Tega posla pa nekdanji učitelj angleškega jezika in novinar ne mara. Leta 1968 rojeni režiser in scenarist je namreč nekoč dejal, da ne mara "delati prav ničesar, če nad tem, kar počne, nima popolnega nadzora".
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje