Komedija Mein Führer - Die Wirklich Wahrste Wahrheit Über Adolf Hitler (Mein Führer - Najresničnejša resnica o Adolfu Hitlerju) je delo judovskega režiserja Danija Levyja; v uri in pol rahlo infantilnih šal iz nacističnega diktatorja uspešno naredi klovna. Film, ki v nemške kinematografe prihaja 11. januarja, je postavljen v leto 1944, ko Hitler, potrt zaradi poraza v vojni, nekega bivšega taboriščnika povabi živet k sebi, da bi ga ta nekdanji učitelj igre naučil nastopanja v javnosti. Med desetdnevno terapijo se izkaže, da je Hitler nesamozavesten in impotenten, za nameček pa tudi moči posteljo.

Dolga tradicija norčevanja iz firerja
Korenine takega prikazovanja Hitlerja segajo še v drugo svetovno vojno, ko so začele o njem med zavezniki krožiti prve šale. Levyja je navdihnila tudi knjiga Alice Miller, v kateri švicarska psihologinja trdi, da je moralo iti v Hitlerjevem otroštvu nekaj hudo narobe. Tretji vir je bila življenjska zgodba Paula Devrienta, človeka, ki je Hitlerja v resnici učil javnega nastopanja.

Prvi odlomki, ki so pricurljali v javnost, prikazujejo Hitlerja, kako se v banji igra s podmornico ali pa kako svojega nemškega ovčarja uči strumno dvigovati sprednjo desnico.

Na meji dobrega okusa?
Levy pravi, da se sicer nikoli ne bi hotel lotiti komedije o holokavstu, da pa se mu ne zdi nič narobe, če brije norce iz njegovih povzročiteljev. Prepričan je, da ima pravico uporabiti "subverzivni judovski humor" za zasmehovanje vojnih zločincev. V Švici rojeni režiser je končani scenaril dal najprej v branje svoji materi, ki je koncentracijsko taborišče preizkusila na lastni koži. Ta sicer bojda ni imela pripomb, ga je pa opozorila, da ga bodo kritiki najverjetneje zmrcvarili.

Občutljiva tematika
V zadnjih desetletjih se je nemška kinematografija Hitlerja bolj ali manj izogibala; v mnogih pogledih je bil prelomen film Propad izpred dveh let, v katerem je avstrijski režiser Oliver Hirschbiegel poustvaril zadnjih deset mračnih dni firerjevega življenja. In čeprav so se Nemci pripravljeni s svojo preteklostjo spoprijeti v "težkih" dramah in dokumentarcih, pa se ji do zdaj niso upali smejati. Že pred premiero "Najresničnejše resnice" pa se mnogi komentatorji sprašujejo, kakšno podobo si bodo o Hitlerju ustvarili otroci, ki ga bodo spoznali le prek komedije.

Levy se je leta 2004 konzervativni judovski skupnosti zameril že s filmom Alles auf Zucker, večkrat nagrajeno komedijo o prepirljivih judovskih bratih v Nemčiji prejšnjega desetletja.

A. J.