Predsednik nadzornega sveta sklada Stane Malčič je kot razlog za razrešitev navedel neizpolnjevanje zakonsko določenih nalog in nalog, določenih v ustanovitvenem aktu Filmskega sklada RS-ja. Ostrouška je bila na mesto direktorice izbrana decembra 2004, Filmski sklad RS-ja pa je vodila od 1. februarja 2005. Njen mandat naj bi trajal štiri leta. Pred nastopom tega dela je bila tehnična direktorica Vibe filma.

Težave glede nastopa na javni razpravi
O svojem (ne)vmešavanju v delo Filmskega sklada pa je vlada poročala že avgusta, ko je Majda Širca nanjo naslovila vprašanje o prepovedi nastopa na javni razpravi o predlogu zakona o inštitutu za avdiovizualne vsebine, ki jo je direktorici sklada Ireni Ostrouški izrekel nadzorni svet. Kot so zapisali v vladi, nadzorni svet Ostrouški nastopa na javni razpravi ni preprečil, je pa izrazil nestrinjanje z njenim mnenjem in ji predlagal, da ga pove kot svoje osebno mnenje, namesto da na razpravi nastopi kot predstavnica Filmskega sklada.

Mnenje, podano za MMC
Po javni razpravi pa je Ostrouška svoj predlog podala za MMC RTV Slovenija. Po njenem mnenju naj bi v prihodnosti neprofitni del dejavnosti Filmskega sklada vključili v Filmski inštitut, ta pa naj bi za opravljanje pridobitnih dejavnosti ustanovil kapitalske družbe, ki bi bile v njegovi lasti.

O nekaterih potezah napovedanega zakona o avdiovizualnih vsebinah pa je Ostrouška dejala: ''Osebno se mi zdi, da so določene poteze, zlasti te, ki težijo k sprostitvi konkurenčnosti trga, dobre, potrebno bi bil le natančno premisliti finančne in produkcijske posledice v določenem obdobju. Vseeno pa menim, da je potrebno premisliti, kako in na kakšnih osnovah združevati tako različne dejavnosti, kot so sofinanciranje, opravljanje storitev in varovanje filmske dediščine.''

Kakšne so bile njene naloge?
Filmski sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen za izvajanje nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva filmsko proizvodnjo in reproduktivno kinematografijo ter izvajanje filmskih festivalov in podeljevanje strokovnih nagrad za področje kinematografije, piše na njegove spletni strani, kjer so med osnovnimi dejavnostmi sklada navedene tudi zagotavljanje kontinuiranega programiranja, načrtovanja in omogočanja filmske proizvodnje, sofinancirane iz državnega proračuna, nadzorovanje dela in porabe javnih sredstev, skrb za razvoj reproduktivne kinematografije, pripravljanje razpisov ter sodbujanje ponudb in distribucije umetniškega filma.

Za obdobje 2006/07 je Filmski sklad napovedal, da bodo filmske kamere zabrnele štirinajstkrat, iz montaže pa obljubil devet celovečernih in pet kratkih filmov, za kar naj bi jim bilo na voljo 851 milijonov tolarjev, so junija sporočili na skladu.

Prekoračitev pravic?
Na razrešitev Ostrouške se je že odzvala Majda Širca, ki je izpostavila vladne rošade in poskus nadzora nad delovanjem Filmskega sklada ter odstavitev njegove direktorice. "Nadzorni svet, ki je sedaj sestavljen po podobi, ki si jo je zaželela oblast, je gladko ignoriral odločitve strokovne komisije in presojal projekte, ki so prišli na javni razpis in ki jih je predlagala direktorica oziroma strokovna komisija, čeprav po zakonu nadzorni svet takšnih pravic nima," je dejala poslanka LDS-a.