Na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu so naznanili, da gre letošnja nagrada lux makedonsko-slovensko-belgijsko-francosko-hrvaški koprodukciji Bog obstaja, ime ji je Petrunija Teone Strugar Mitevske. Slovenski koproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo, kostumografijo pa podpisuje Monika Lorber.

Film Bog obstaja, ime ji je Petrunija je na letošnjem 69. Berlinalu že prejel nagrado ekumenske žirije in nagrado žirije zveze nemških kinematografov, slavil pa je tudi na festivalu v Pulju, kjer je prejel nagrado za najboljšo režijo v kategoriji manjšinskih koprodukcij.

"Ponosna, da sem Evropejka"
Režiserka Mitevska je nagrado lux označila za izjemno in redko priložnost, da makedonski film pride v toliko evropskih kinematografov. "Mogoče je to renesansa za makedonski film in svobodo izražanja," je pripomnila na novinarski konferenci v Strasbourgu. Dodala je, da je imeti to svobodo pot k ustvarjanju boljšega sveta. Po njeni oceni sicer makedonski film trenutno "ni v slabi kondiciji". "V naši mali državi se na tem področju dogaja," je poudarila.
"Danes sem zelo vesela, da sem človek in morda tudi Evropejka," je še dejala režiserka. Kinematografijo pa je označila za "kulturno orožje, s katerim lahko dosežemo spremembe".

Za lovoriko sta se potegovali še dve koprodukciji
V igri za nagrado sta bila še dokumentarec Nerešeni primer Hammarskjöld, dansko-norveško-švedsko-belgijska koprodukcija danskega režiserja Madsa Brüggerja, in politični triler Kraljestvo, špansko-francoska koprodukcija španskega režiserja Rodriga Sorogoyena. Nominirane filme si je bilo mogoče v Sloveniji ogledati v sklopu 30. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe) ter v Sežani in Velenju.

Uporaba novih načinov komuniciranja
Predsednik parlamenta David Sassoli je ob razglasitvi čestital vsem trem finalistom in dejal: "Ukvarjati se s kompleksnostjo našega vsakodnevnega dela ni vedno enostavno, ne da bi se ob tem zapletli v tehnične podrobnosti parlamentarnih dejavnosti. Biti moramo sposobni poročati tudi o čustvih in uporabiti nove načine komuniciranja."

Ob tem je dodal, da je "nagrada lux izjemno orodje, ki nas spremlja pri tem prizadevanju: ukvarjanje z imigracijami, pravico do zdravja, feminizmom in politično etiko skozi filme, ki jih spodbuja nagrada lux, je priložnost, ki jo moramo izkoristiti. Spoprijemanje s podnebno krizo, našo kolonialno preteklostjo ali razprava o našem modelu družbe skozi film je spodbuden izziv, ki ga je treba negovati."

Ko ženska sodeluje v moškem ritualu
Pri Slovenskem filmskem centru (SFC) so zgodbo o Petruniji povzeli takole. "Vsakega januarja v makedonskem mestu Štip krajevni duhovnik v reko vrže leseni križ, za katerim skače na stotine moških. Tistega, ki ga bo potegnil iz vode, bosta spremljala sreča in uspeh. Tokrat za križem spontano skoči tudi Petrunija in uspe križ zgrabiti pred drugimi. Moški so jezni, ker si je ženska drznila sodelovati v njihovem ritualu. Nastane popoln kaos, a Petrunija ne odneha."

"Moja dolžnost kot filmske ustvarjalke je, da na ta način podpiram relevantne teme. Kako izgraditi boljšo prihodnost, če je ne bomo sami? Potrebujemo svobodo govora. Oleg Sencov je v boju zanjo prebil pet let v zaporu. To se ne sme nikoli več ponoviti," je dejala Teona Strugar Mitevska ob prejemu nagrade.

"Naj živi svoboda izražanja"
Sassoli je v svojem govoru za konec opomnil še: "Rad bi ponovil: biti moramo posebej ponosni na nagrado lux, nagrado našega parlamenta, na režiserje in avtorje, ki smo jih imeli čast spoznati. Naj živi svoboda izražanja, naj živi evropska kinematografija, naj živi nagrada lux," so sporočili iz generalnega direktorata Evropskega parlamenta za informiranje.

Vsi trije finalisti so bili prevedeni v 24 uradnih jezikov EU-ja in bodo v 50 evropskih mestih na ogled do februarja 2020. Takrat pa bo za svojega favorita glasovalo tudi občinstvo. Lani je nagrado lux prejel film Bojevnica islandskega režiserja Benedikta Erlingssona, sicer tudi veliki nagrajenec lanskega Liffa.