V sklopu slavnostnega koncerta ob 75-letnici Radia Koper so podelili nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo je letos prejel vsestranski umetnik in ena najbolj priljubljenih slovenskih medijskih osebnosti Boris Cavazza. "Težko bi našli koga, ki združuje popularnost in visok profesionalni nivo na vseh poljih svojega delovanja," piše v obrazložitvi.

"Več kot pol stoletja trajajočo kariero igralca, režiserja, scenarista in glasbenega ustvarjalca je zaznamovalo več kot 100 vlog v gledališču, več kot 70 na filmu in skoraj 200 na radiu, če ne štejemo številnih nastopov v televizijskih oddajah, dramah in serijah," so še navedli.

"Tradicijo Ježkovega duha na izvirni način celo presega"
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka v sestavi Ivo Ban (predsednik), Alenka Gotar, Patrik Greblo, Ingrid Kovač Brus, Nejc Jemec, Rajko Gerič in Igor Pirkovič so Borisa Cavazzo označili kot "osebnost, ki je evidentno oblikovala podobo slovenske in mednarodne kulturne in medijske pokrajine. Njegov opus izjemnega razpona in številnih ustvarjalnih vrhuncev pa ne nadaljuje le tradicije Ježkovega duha, ampak ga na svoj izvirni način celo presega," so zapisali v obrazložitvi.

Poudarili so tudi njegovo ustvarjalno širino, saj je v svoji karieri opravljal delo igralca, režiserja, scenarista in glasbenega ustvarjalca. Prepoznaven pa je ostal kot igralec, ki se ga mnogi spominjajo že od začetka, ko je "oblikoval sveže in izvirne like v razponu od komičnih in okretnih do temačno introvertiranih, skrivnostnih in dvoumnih."

"Znal je ustvarjati notranjo in zunanjo, situacijsko napetost, slednjo predvsem v komedijah. V komedijskih žanrih je uveljavil svoj mediteranski temperament, dokazal je, da ima izostren refleks, ki mu pomaga k hitri preobrazbi in dinamiki lika. Njegovo najintimnejše ustvarjalno področje pa je glasba, kjer se je uveljavil kot pevec, interpret in avtor pesmi različnih žanrov s humorno-ironično vsebino, a vendar reflektivne, življenjske in stkane iz različnih zgodb. Svojo igrivost je poleg interpretacij komičnih vlog lahko izrazil tudi na radiu, predvsem v radijskih igrah za otroke. Ob tem je v gledališču še uspešno režiral, napisal štiri filmske scenarije in kot pedagog na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo usmeril in usodno zaznamoval celotno generacijo pozneje priznanih igralcev," so še zapisali člani žirije.

Trajno zapisan v gledališki spomin
Boris Cavazza se je 2. februarja leta 1939 rodil v Milanu, njegov oče je bil Italijan, mati pa Slovenka. Ko mu je bilo devet let, se je družina preselila v Slovenijo. Po osnovni šoli se je leta 1956 vpisal na Pomorsko šolo v Piranu, med letoma 1960 in 1963 je plul po morju. Leta 1964 se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani. Po končanem študiju je delal v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu in se leta 1971 zaposlil kot igralec v SNG-ju Drama Ljubljana. V karieri je sicer Cavazza sodeloval s skoraj vsemi slovenskimi gledališkimi hišami, deloval pa je tudi kot profesor na AGRFT-ju.

Eden od ključnih obrazov slovenskega filma
Vzporedno z gledališčem je Cavazza igral tudi v filmih ‒ slovenskih, nekdanjih jugoslovanskih ter v nekaj mednarodnih koprodukcijah. Poznan je denimo po vlogi voznika Tonija v filmu To so gadi v režiji Jožeta Bevca, Tenorja v filmu Vdovstvo Karoline Žašler v režiji Matjaža Klopčiča ali pa Mateja v filmu Pasijon po Mateju v režiji Lordana Zafranovića. Med njegovimi novejšimi filmi so Kratki stiki ter Osebna prtljaga, oba v režiji Janeza Lapajneta, ter Piran-Pirano v režiji Gorana Vojnovića.

Društvo slovenskih režiserjev mu je leta 2017 podelilo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, lani pa ga je z zlatim redom za zasluge za izjemen ustvarjalni opus odlikoval predsednik republike Borut Pahor. "Je nemirni iskalec in ustvarjalec, katerega upodobitve strasti, izgub, bolečin, ponižanj in iluzij njegovih junakov so se trajno zapisale v slovenski gledališki spomin," je med drugim pisalo v utemeljitvi. Za svoje delo je Cavazza prejel še vrsto drugih nagrad, med njimi Severjevo, Badjurovo, Župančičevo, Prešernovo nagrado za življenjsko delo ter Borštnikov prstan.

Nagrade Franeta Milčinskega - Ježka so bile letos podeljene šestintridesetič
Nagrade Franeta Milčinskega – Ježka se vsakoletno podeli za izvirne dosežke ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji Ježkovega duha.

Sorodna novica Slavje ob 75-letnici Radia Koper

Dosedanji nagrajenci so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš ter lanska nagrajenca Tomaž Domicelj in Sašo Hribar, ki je posthumno prejel posebno Ježkovo nagrado za življenjsko delo.