V zgodovini filmskih katastrof (kar se produkcije, ne končnega rezultata tiče) ni veliko filmov, ki bi se lahko kosali z napori Terryja Gilliama, da bi posnel film o Don Kihotu, junaku prvega modernega romana izpod peresa Miguela de Cervantesa.
Režiser filmov Dvanajst opic, Strah in groza v Las Vegasu in Imaginarij doktorja Parnassusa je že leta 2000 za projekt The Man Who Killed Don Quixote, v katerem naj bi takrat (med drugim) nastopali francoska pevka Vanessa Paradis in Almodovarjeva muza Rosie de Palma, nabral 32 milijonov dolarjev. Toda ko se je snemanje na odročnem koncu Madrida dejansko začelo, se je izkazalo, da območje ves čas preletavajo vojaška letala. Nato je poplava odnesla večino rekvizitov in kulis, za piko na i pa je Gilliamov takratni Don Kihot, 70-letni Francoz Jean Rochefort, ki se je samo za ta film eno leto učil angleščino, dobil dvojno kilo, zaradi česar se ni smel vzpenjati na konja. Zavarovalnica je zato projekt prekinila; ostal je le dokumentarec o nesrečnem snemanju, "o filmu, ki se ni hotel posneti", Lost in La Mancha (2002).
"Zaradi Don Kihota imam vedno nekaj pred seboj," je ostajal optimističen režiser. "Najbolj strah vzbujajoče je dejansko posneti film." Nekje po poti se je moral odpovedati tudi Johnnyju Deppu, ki si je zelo želel sodelovati, a je naposled moral napolniti svoj urnik z drugimi projekti.
Po desetletju raznih nezgod je bilo letos videti, kot da se Gilliamu naposled nasmiha sreča: napovedal je, da bo v septembru začel snemati novo različico svojega magnum opusa; našel je celo svojega Kihota, veterana Roberta Duvalla. A ne veselite se prehitro: tako rekoč na predvečer prve klape so se umaknili režiserjevi meceni. "Finančna kulisa se je sesula pred približno mesecem in pol," je Gilliam povedal za filmsko revijo Variety. "Ta hip ne bi smel govoriti z vami. Moral bi biti na snemanju."
69-letnik si zdaj prav po kihotsko prizadeva najti financiranje iz drugih virov in od mrtvih znova obuditi projekt, ki se ga počasi prijema sloves, da je preklet. Film naj bi v prepoznavno gilliamovski maniri brisal meje med fikcijo in resničnostjo ter Kihotovo zgodbo podal kot pripoved o oglaševalskem guruju iz 21. stoletja (igral bi ga Ewan McGregor), ki se "po nesreči" znajde v Cervantesovi Španiji 17. stoletja, kjer naleti na "žalostnega viteza".