Projekciji, ki bo ob 20.00 v Kinodvoru, bo sledil pogovor z režiserko in zasedbo.

Sorodna novica "Čeprav vojne nisem preživela pod bombami, mi je razpad Jugoslavije veliko vzel"

Začne se kot hudomušna zgodba o hitrih zmenkih: prireditve v sarajevskem hotelu se udeleži tudi 45-letna Asja. Prišla se je namreč sestat z Zoranom, ki ga je že prej spoznala na spletu – a možak se izkaže za introvertiranega, skrajno živčnega človeka, ki tam očitno ni zato, da bi našel ljubezen. Postopoma se razkrije, da je bila Asja med obleganjem Sarajeva hudo ranjena in da je bil ostrostrelec, ki jo je skoraj ubil, najverjetneje prav bosanski Srb Zoran. Trideset let pozneje je svojo žrtev poiskal, da bi jo prosil za odpuščanje. Ob travmatičnem razkritju začnejo na dan prihajati tudi zgodbe drugih udeležencev in udeleženk zmenkarij, ki jih je vojna zaznamovala na različne načine.

Kako odpustiti človeku, ki te je poskušal ubiti?
Najšokantnejše je seveda to, da je scenarij nastal po resnični zgodbi soscenaristke Elme Tataragić, ki je dejansko leta 1993 skoraj umrla pod streli ostrostrelca, človeka, ki ji je nekaj let pozneje še enkrat prekrižal pot. Ona je svojemu krvniku odpustila, toda ali se da zgodbo o moči in katarzi odpuščanja razširiti na celotno družbo?

Sorodna novica "Umetnik mora biti pogumen"

"Ko smo se projekta lotili, nisem mogla razumeti Elminega stališča, tega, da je odpustila svojemu napadalcu. To ni bilo v mojem spektru čustev: sama ne bi nikoli odpustila. Elma mi je pojasnila, da je bilo zanjo odpuščanje edini način, da je našla mir, da je lahko živela naprej," je Teona Strugar Mitevska za MMC povedala lani, ko je v okviru festivala Liffe obiskala Ljubljano. "Je pa odpuščanje mogoče samo, če krivec sprejme svojo krivdo in jo prizna."

Kot so zapisali v Kinodvoru, se pod komičnim površjem prizorišča hitrih zmenkov in z ironijo prežetim naslovom skriva pronicljiva, presunljiva študija bosansko-hercegovske družbe, v kateri so tri desetletja pozneje posledice vojne veliko bolj prisotne, kot se zdi na prvi pogled. "To je zgodba o negotovostih življenja, o naključnih srečanjih, ki združijo agresorja in žrtev, obujajo bolečo preteklost; to je zgodba o nemogočih vezeh, o ljubezni in absurdu," je svoj novi film opredelila režiserka.

Film je nastal kot koprodukcija med Severno Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Slovenijo, Dansko in Hrvaško, prikazali pa so ga med drugim na festivalih v Benetkah, Palm Springsu, Torontu, na Liffu in v Sarajevu.

Film je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo ter nagradi za kostume in masko.