Film, v katerem Fiennes v nasprotju s prejšnjimi filmi Koriolan in Nevidna ženska, v katerih je poleg režiranja tudi zaigral, ostaja le za kamero, naj bi v kinematografe prišel prihodnje leto. Scenarij za film bo napisal David Hare, s katerim je Fiennes sodeloval že pri filmu Bralec. Kot pišejo britanski mediji, naj bi se film osredotočil na obdobje, ko se je baletnik spopadal z odločitvijo o prebegu na Zahod.

"Ljubezen na prvi gib"
Rudolf Gametovič Nurejev se je rodil leta 1938 v kraju Razdolna blizu Irkutska v Sibiriji. Nurejev, sinonim za popolnost baletnega izraza, eleganco ter močno in gibljivo telo, se je za balet navdušil po zaslugi materine 'prevare'. Njegovi materi je namreč malega Rudolfa in njegovi dve sestri uspelo 'vriniti' med nastopajoče v produkciji baleta Pesem žerjavov. Rudolf - odraščal je v tatarski družini - se je v trenutku zaljubil v ples. Že v predstavah folklornih skupin domače sovjetske republike Baškirije je izkazoval izreden talent, zaradi česar so ga učitelji tudi prepričali, da je pot v St. Peterburg pravi korak.

Z baletom se je poklicno ukvarjal od 15. leta starosti. Od 1955 je študiral v Leningradu, leta 1958 je postal član Teatra S. M. Kirova. V naslednjih letih je veliko gostoval po zahodni Evropi, kar je pri sovjetskih oblasteh naletelo na negativen odziv. Grožnja z vrnitvijo domov in strah pred aretacijo KGB-ja je Nurejeva prignala do odločitve za prebeg na Zahod junija 1961. Po izjemno uspešnem nastopu z balerino Margot de Arias Fonteyn v baletu Giselle je redno gostoval v predstavah Kraljevega baleta v Londonu. Obvladal je širok repertoar z več kot 100 vlogami.

Bil je karizmatični umetnik, ki je izžareval izjemno energijo in privlačnost. V 60. in 70. letih preteklega stoletja je bil eden najpriljubljenejših baletnikov, pozneje pa ga je vedno bolj zanimal sodobni ples.

Konec šestdesetih se je Nurejev tudi vedno bolj goreče zanimal za sodobni ples, ki ga je pomagal razvijati skupaj z nizozemskim narodnim baletom. Proti koncu življenja, ko zaradi aidsa ni več mogel plesati, se je preizkusil tudi kot dirigent. Umrl je 6. januarja 1993.