Že nekaj tednov med pripadniki filmske industrije kroži knjiga The Man Who Heard Voices (Mož, ki je slišal glasove) s še bolj zgovornim podnaslovom, How M Night Shyamalan Risked His Career on a Fairy Tale (Kako je M Night Shyamalan svojo kariero stavil na pravljico). Gre za zgodbo o nastanku še čisto svežega filma Lady in the Water, najnovejšega režijskega podviga avtorja filmov Šesti čut, Vas in Znamenja.

Novinar Michael Bamberger v knjigi nazorno opisuje oster boj med režiserjem in snemalno hišo Walt Disney, s katero se ni mogel zediniti glede scenarija; Shyamalan je na koncu pristal pri studiju Warner, ki je tudi financiral nastanek filma.

Pri Disneyju ne živijo samo srnice in palčki ...
Taki in podobni spori v filmski industriji niso nič redkega, pa čeprav jih udeleženi po navadi zakrijejo s puhlicami v slogu "kreativnega razkola". Knjiga The Man Who Heard Voices je, milo rečeno, pristranska: odgovorne pri Walt Disneyju kaže kot pohlepne, brezdušne lovce na glave, ki se požvižgajo na umetnikovo skladnost ali avtorske pravice. Avtor kot izrazite negativce predstavi ljudi, s katerimi je Shyamalan tesno sodeloval pri svojih treh prejšnjih filmih, ki so se vsi, še posebej Šesti čut, izkazali za precejšnje uspešnice.

Ne trpi nobenih ugovorov
Knjiga poroča, da so bili pri Disneyju skeptični, ko so prebrali scenarij za Lady in the Water, saj se jim njegov zaplet ni zdel dovolj verjeten ali pa vsaj zanimiv. (Poleg tega pa so se tudi učili iz izkušenj - film Vas je stal približno dvakrat toliko kot Šesti čut, prinesel pa je le tretjino njegovega zaslužka). Vseeno pa so režiserju, ki ni bil pripravljen delati nobenih sprememb, ponudili 60 milijonov, da bi film posnel. Užaljeni Shyamalan je bruhnil v solze in prekinil pogajanja.

Hollywoodski izvedenci filmske industrije v knjigi menda ne vidijo zgodbe o osamljenem umetniku, ki ga stre kolesje masovne poizvodnje, ampak prikaz padca režiserja, ki je začel verjeti mitu o lastni veličini in zato izgubil stik z realnostjo.

Konec potrpljenja
Shyamalanovi kolegi so v zadnjem času začeli na glas kritizirati režiserjevo nenavadnost. "Samo zato, ker režiser, ki z vsakim filmom brede globlje v komercialno monotonost, samemu sebi pravi ikonoklast, še ne pomeni, da to tudi v resnici je," je strog producent Gavin Polone.

Verjetno bo uspeh filma Lady in the Water (snemanje je stalo 70 milijonov dolarjev, promocija pa še enkrat toliko) povedal, ali bo Shyamalan obveljal za genija, kakršen sam že ve, da je ali pa bo od zdaj naprej le še tarča posmeha.