Vodilni grški filmski režiser srednje generacije je v aprilu na ministrstvo za kulturo vložil prošnjo za snemanje na Akropoli v Atenah. V četrtek je ministrstvo prošnjo zavrnilo, češ da "predlagani prizori niso skladni s simbolizmom ... in vrednotami, ki jih predstavlja Akropola".

Bugonia bo naslednji film v nizu Lantimosovih sodelovanj z igralko Emmo Stone, ki ji je satirična drama Nesrečna bitja leta 2023 prinesla tudi oskarja za najboljšo žensko vlogo. Bugonia v kinematografe prihaja novembra (kar nakazuje, da bo studio z njim ciljal na nagrade), Emma Stone pa bo igrala direktorico velikega farmacevtskega podjetja, ki jo ugrabi čebelar (in teoretik zarote). Igral ga bo še en stalni režiserjev sodelavec, Jesse Plemons.

"Sporni" prizor, ki je zmotil grško ministrstvo, predvideva 70 trupel, ki bi bila zložena med dvema ključnima spomenikoma citadele – med Propilejami (to je monumentalni vhod z dorskimi stebri) in Partenonom, templjem, posvečenem boginji Ateni.

V resnici je Lantimosova prošnja na prvi stopnji dobila zeleno luč: na ministrstvu so pristali na standardno tarifo (dan snemanja na Akropoli stane skoraj dva tisoč evrov na dan). Vseeno pa mora po postopku vlogo potrditi še Osrednji arheološki odbor, ki upravlja akropolo. Odbor je bil tisti, ki je z argumentom "nespoštljivosti" in "simbolične neprimernosti" zavrnil predlog snemanje na arheološki lokaciji. Predlagali so sicer nekaj alternativ za snemalne lokacije.

Sorodna novica Nesrečna bitja

Neomajna ministrica
Na ministrstvu so nato s končno razsodbo počakali: producentom so dali čas, da razmislijo o menjavi snemalne lokacije. V sredo se je Lantimosova ekipa s prošnjo obrnila naravnost na ministrico Lino Mendoni, a ji menda niso podali "zadostne utemeljitve", da bi lahko odbor prosila za ponoven razmislek.

Čeprav je Akropola eden najpomembnejših arheoloških spomenikov na svetu, jo filmske ekipe pogosto uporabijo za snemalno lokacijo. V ospredju je bila v romantični drami Deček na delfinu (1957), v kateri je blestela Sophia Loren, pa tudi v novejših produkcijah – na primer v kriminalki po romanu Patricie Highsmith Dva obraza januarja (2014).

Primerljive spomenike kulturne dediščine – na primer Stonehenge ali pa Vatikan – je za filme po navadi treba poustvariti s kulisami.

Sorodna novica Liffe: Najljubša

Pionir čudaškega grškega vala
Jorgos Lantimos, ki je bil rojen v Atenah, je bil član ekipe, ki je ustvarjala vizualno podobo olimpijskih iger leta 2004, ki so jih gostile Atene. Njegov veliki filmski preboj je bil že prvenec Podočnik (2009), ki mu je prinesel nagrado un certain regard v Cannesu in nominacijo za mednarodnega oskarja ter odprl pot za večletni trend "čudaškega grškega vala" v svetovnem filmu. Njegov ugled mojstra črne komedije absurda so nato utrdili filmi Alpe (2011), Jastog (2015) in Ubijanje svetega jelena (2017), mainstreamovski uspeh pa je dočakal z Najljubšo (2018), ki je bila nominirana za deset oskarjev.

Svojo prvo fotografsko monografijo je Lantimos naslovil Dear God, the Parthenon Is Still Broken; v njej je zbral fotografije iz zakulisja snemanja Nesrečnih bitij. V knjigi I Shall Sing These Songs Beautifully je nato zbral fotografije nastajanja Dejanj usmiljenja. V teh dneh je v Los Angelesu na ogled razstava Lantimosovih izbranih fotografij.