Gre za dokumentarni portret izjemno vitalnega in neutrudno umetniško angažiranega ustvarjalca, ki bo v teh dneh slavil 82. rojstni dan. V dokumentarnem filmu, ki je nastal lani v produkciji hiše Friendly Production, je mogoče slediti Goršičevim korakom po preteklih in trenutnih gledaliških poteh skozi prostore nekdanje Jugoslavije.

Vse od diplome do pokoja zapisan Mladincu, a ne ekskluzivno
Protagonistovo pripoved dopolnjujejo njegovi sopotniki iz preteklosti in sedanjosti, v dokumentarcu tako nastopajo ustvarjalci, kot so Ivica Buljan, Matjaž Farič, Blaž Šef, Olga Grad, Marko Čeh in Mirel Knez, kot tudi Goršičevi sodelavci iz Makedonije in Črne gore.

18. marca 1943 v Ljubljani rojeni Niko Goršič (znan tudi pod psevdonimom Nick Upper) je leta 1970 diplomiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo (AGRFT). Vse od diplome do upokojitve v letu 2007 je bil član Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), kjer je bil dejaven kot igralec in režiser.

Z leti je sodeloval tudi z drugimi slovenskimi gledališkimi hišami, kot tudi z gledališči na Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Goršič je na ozemlju tedanje Jugoslavije ozavestil gledališki postmodernizem, saj se je v 70. letih preteklega stoletja pojavil kot performer in prenovil igralstvo z igralsko kombinacijo različnih tehnik, piše na slovenskem gledališkem portalu Sigledal.

Neutrudni značaj in neusahljiv angažma za umetnost
Odigral je okoli 200 vlog v gledališču, na filmu in televiziji ter režiral 28 gledaliških predstav. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad na področju gledališča. Dejaven pa je bil tudi kot novinar, plesni in likovni kritik, urednik ter pisec pesmi, kratkih zgodb in strokovnih člankov. Goršič po besedah režiserke dokumentarca Niko, Niko: 10.000 korakov Lare Simone Taufer ni le živa enciklopedija sodobnega slovenskega gledališča, ampak je s svojim neutrudnim značajem, neusahljivim angažmajem za umetnost in prijateljsko pozornostjo tudi navdih.