Serija oddaj o pomembnih in prepoznavnih spomenikih iz slovenske umetnosti preteklih časov nastaja že nekaj let. Serija v vsakem novem nizu predstavi šest izbranih umetnin. Scenaristka in urednica oddaj je Nataša Golob, režiser pa Primož Meško. Tri nove oddaje so že bile na sporedu 1. programa, tri pa bodo sledile prihodnji torek , 8. februarja ob 17.30.

Prvi niz bo prinesel Pogled na … selansko rotundo sv. Nikolaja in Device Marije, rokopise iz Frančiškanskega samostana v Ljubljani in plašč Hasana paše, drugi pa na Almanachove Kvartopirce, Urbančevo palačo v Ljubljani in Petkovškovo sliko Doma.

Prvi niz Pogledov
Selanska rotunda sv. Nikolaja in Device Marije je zidana v proporcih zlatega reza in je eden najpomembnejših spomenikov obdonavske romanske arhitekture. Notranjost pokrivajo freske iz časa okoli 1300 in 1400 ter zrcalijo prefinjene drobce iz viteškega, aristokratskega življenja. Naročniki so bili plemiči in zato tudi slog teh freskantov pripada srednjeevropskim šolam. Knjižnica ljubljanskega Frančiškanskega samostana je tik pred letom 1500 od glavarja Viljema II. Auersperga dobila v dar nekaj velikih in lepih liturgičnih rokopisov. V naslednjih letih se je knjižnica obogatila, a v nemirnih časih protestantizma so več rokopisov odnesli v Gradec v Avstrijo.

V bitki pri Sisku leta 1593 je za poraženimi Turki ostala tudi dragocena tkanina, ki je bila v lasti Hasana paše Predojevića. Ljubljanski škof Tomaž Hren je naročil, naj iz nje sešijejo liturgična oblačila in kazula (mašni plašč) je danes hranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Brokat je posut z izvezenimi granatnimi jabolki, ki so jim že v prazgodovini pripisovali različne simbolne pomene, vzorec granatnih jabolk je krasil tudi oblačilo velikega duhovna, o katerem govori Biblija.

Na Prešernov dan o Kvartopircih in Urbančevi palači
Valvazorjev Bogenšperk je bil kraj živahnega dogajanja. V krogu intelektualcev in umetnikov, ki so se tukaj mudili, je bil tudi slikar, znan pod imenom Almanach. V gradovih okoli Ljubljane so visela njegova platna, med katerimi sta danes slavni dve veliki platni - gre za skupinska portreta, znana kot Kvartopirci I in II. Čeprav ne poznamo imen naslikanih oseb, ne gre dvomiti, da gre za ljudi iz aristokratskega okolja, torej za kostumsko preobleko.

Urbančevo palača (pozneje nekdanji Centromerkur) je dal leta 1903 zgraditi Feliks Urbanc, ugleden ljubljanski veletrgovec z manufakturnim blagom. Načrte za palačo je naredil graški arhitekt Friedrich Sigmundt. Poslopje se postavlja z imenitno notranjo dvorano z obodno galerijo, okras pa zrcali prvine dunajskega historizma in belgijskega art nouveauja. Ob koncu 19. stoletja je Jožef Petkovšek v le dveh desetletjih naslikal nekaj mojstrovin, ki so vsebinsko in pomensko mnogoplastne. Med njimi je posebej znana slika Doma, iz katere seva melanholično razpoloženje zaradi nezglajenih odnosov v družini.