Med slovita prvaka te znanstvene discipline Sigmunda Freuda in Carla Junga (igrata ju Viggo Mortensen in Michael Fassbender), je namreč prišla Sabina Spielrein, ki jo upodablja Keira Knightley.

Sabina je bila izjemno inteligentna mlada ženska s psihološkimi težavami, najprej je bila Jungova, nato Freudova pacientka. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bila z Jungom tudi v ljubezenskem razmerju, v filmu se slavni psiholog zaradi nje poda na pot spolne osvoboditve (Sabina je, med drugim, naklonjena šeškanju) in obsedenosti, kar pa zmoti njegovega tekmeca Freuda.

Zasedba, "potrebna zdravljenja"
Za Knightleyjevo je bila vloga s prizori histeričnih izpadov in omenjenega šeškanja, v filmu pa Jung njenemu liku tudi vzame nedolžnost, precejšen odmik od sramežljivih in zadržanih likov, po katerih je najbolj znana. Na beneškem filmskem festivalu, kjer je film doživel svetovno premiero, je igralka na novinarko vprašanje, ali je v vlogi uživala, odgovorila, da je bilo snemanje zelo zabavno, in hudomušno dodala: "Sem igralka in sem že tako nora in sem črpala iz tega. V redu je bilo."

Cronenberg pa se je pošalil, da je zasedbo (poleg omenjenih igralcev velja omeniti še Sarah Gadon, ki upodablja Jungovo ženo, ter Vincenta Cassela v vlogi Freudovega učenca Otta Grossa) izbral po tem, v kolikšni meri so bili potrebni zdravljenja. "Želel sem jim nežno povedati, da potrebujejo pomoč, veliko pomoči. In zdaj lahko vidite, da so veliko boljši ljudje. Ko sem jih odkril, so bili razvaline."

"Intelektualni trojček"
Spielreinova je nato tudi sama postala spoštovana psihoanalitičarka, v filmu s svojimi zamislimi oporeka tako Freudu kot Jungu, zaradi česar ves čas na novo osmišljata svoj pristop. Cronenberg pravi, da je njegova kostumska drama kot nekakšen "intelektualni trojček" in naj bi zelo točno prikazala resnične dogodke.

68-letnik, bolj znan po nasilnih in krvavih filmih, je povedal, da scenarij, ki ga je napisal oskarjevec Christopher Hampton po lastni dramski predlogi The Talking Cure, črpa predvsem iz pisem med osebnostmi, ki so navdihnila like iz filma. Dodal je, da so bila v tistem času na Dunaju pisma "kot internet pred internetom" in so jih poštarji dostavljali od pet- do osemkrat na dan.

Mortensen bi bral še več pisem
Mortensen, ki je igral že v Cronenbergovih Senca preteklosti in Smrtne obljube, je povedal, da je ključ v igranju tako prepoznavnega lika, kot je Freud, v tem, da se ne smeš izgubiti v podrobnostih. "Na koncu le ne gre za akademsko študijo ali dokumentarni film, to je drama, ki je zanimiva, včasih smešna, včasih tragična, a se ne ukvarja toliko z akademskim vidikom."

Igralec je potomce Carla Junga pozval še k temu, naj javnosti predstavijo več pisem enega od dveh utemeljiteljev analitične psihologije. Pravi, da so pisma med Jungom in Spielreinovo "zelo zanimivo branje" in bi si jih želel prebrati še.

Freudove zamisli veljale za nevarne
Cronenberg je dodal, da so Freudove zamisli v zgodnjem 20. stoletju veljale za nevarne, saj je takrat veliko ljudi verjelo, da je človeštvo na enosmerni poti do razsvetljenja in napredka, on pa jim je s psihoanalizo v glavo vbijal, da to ni res, da je to le zelo tanek oplesk civilizacije in da lahko nezavedno izbruhne na zelo strašljiv način. Dodal je še: "To je bilo tik pred prvo svetovno vojno, ki je seveda končala sanje o napredku in tako imenovani evropski civilizaciji."

Film A Dangerous Method (Nevarna metoda) je eden izmed 22 filmov v tekmovalnem programu letošnje Mostre.

Nekaj utrinkov s predstavitve filma in s slavnostne večerne premiere v Benetkah si oglejte v fotogaleriji.