30-letni Cavill, ki nam je verjetno najbolj znan po HBO-jevi TV-nadaljevanki Tudorji in iz antične mitologije izposojeni dogodivščini Immortals (2011), je k svoji novi vlogi - najslavnejšemu liku iz stripov DC Comics, ki letos praznuje 75 let - pristopil s svojevrstno metodo. "Odločil sem se, da ga ne bom igral kot Supermana."

"To bi zmanjšalo realističnost celotne zgodbe," razlaga Cavill. "Preprosto vživiš se v njegove izkušnje, njegov strah pred prihodnostjo, njegove sanje za prihodnost ter to apliciraš na dotično zgodbo."

Jekleni mož je seveda to, čemur v svetu stripov rečemo "origin story": zgodba o tem, kako je Superman (oz. njegov alter ego Clark Kent) postal junak, kakršnega si predstavljamo iz popkulture (in kakršnega sta leta 1938 prvič oživila stripar Joe Schuster in avtor Jerry Siegel).

Snyder svoj film začne s Supermanovim rojstvom na planetu Kripton, od koder ga starša, da bi ga rešila pred vstajo generala Zoda (Michael Shannon), pošljeta na Zemljo. V prvi polovici tako spremljamo predvsem fantovo odraščanje v Smallvillu v Kansasu in njegovo spopadanje s spoznanjem, da ni tak kot drugi ljudje. "Tudi pri tem, kako je bil vzgajan in kako je odraščal, je nekaj posebnega, nekaj, zaradi česar lahko postane Superman," je prepričan Cavill; njegova krušna starša v filmu igrata Diane Lane in Kevin Costner.

Lahko poseka Batmana?
Film, ki se mu menda pozna, da ga je produciral Christopher Nolan, režiser najnovejše Batmanove franšize, se seveda tudi močno naslanja na akcijske sekvence in znanstveno fantastiko. Pri studiu Warner upajo, da so na pragu nove franšize, predvidoma donosnejše od polomije iz leta 2006, ko je v filmu Superman Returns nastopil Brandon Routh.

Če kdaj, je trenutek za novo stripovsko franšizo namreč zdaj: Nolanovi trije filmi o Batmanu so med letoma 2005 in 2012 zaslužili vrtoglavi dve milijardi dolarjev. (Roke so si meli tudi pri Disneyju: Maščevalci in Iron Man so jim skupaj prinesli več kot milijardo dolarjev.)

Na ramenih velikanov
Vizualno se Cavill s svojimi širokimi rameni in močno čeljustjo kot novi Superman vrača k podobi, ki nam jo je v zavest vtisnil Christopher Reeve. Kot nekdanja Supermana sta si relativno uspešno kariero zgradila tudi Dean Cain (Lois & Clark: The New Adventures of Superman) in Tom Welling (Smallville). Mladi igralec je menda namerno skušal pozabiti na dolgo senco Supermanov pred seboj in se raje osredotočil na svoje zapiske, ki jih je izluščil s podobnim branjem stripov. "Zapiski so postali nekakšen sekundarni karakter, iz katerega sem črpal. Najbrž ne obstaja ena sama beseda ali navodilo, ki bi povzelo, kako naj človek igra Supermana. Gre zgolj za občutek, ki ga moraš nezavedno in instinktivno prenesti v vlogo."

Manj humorja, več eksplozij
Če potegnemo črto pod prvimi recenzijami, o novem Supermanu, ki na naša velika platna prihaja 20. junija, dobimo približno tak vtis: Snyder nam predstavi introvertiranega junaka, se v širokem loku ogne karikiranemu humorju filmom s Christopherjem Reevom, ga zamenja z dih jemajočim spektaklom in vpelje Lois Lane (Amy Adams), ki s Clarkom Kentom nima pretirane kemije.

Filmska pokrajina se je spremenila
Empirov recenzent opazi, da film "samega sebe jemlje zelo resno", a obenem pripomni, da to verjetno niti ni tako slabo. "Glede na to, da se Superman vrača v filmsko pokrajino, poseljeno z Iron mani, Hulki - vraga, z vsemi Maščevalci - morda ni bilo neumno, da se film izogiba vsem pomežikom absurdnosti lastne premise. In če Jekleni mož ne bo presegel Maščevalcev, kar se tiče ostrih dialogov in smeha, pa jih prav gotovo bo na področju spektakularnosti. Posebni učinki so orjaški, operatični, melodramatični. Zdi se, da je to primerna zgodba o genezi za današnji čas, in dobra iztočnica za superfranšizo."

In potem je tu še drugi konec spektra: Crave Online Snyderjev film odpiše kot "boleče brezdušen podvig", ki mu krvavo manjka duše in topline, ki ju najdemo v filmih Richarda Donnerja. "To je samo še en omleden, dolgočasen, prenapihnjen akcijski blockbuster v dolgi vrsti omlednih, dolgočasnih, prenapihnjenih akcijskih blockbusterjev. V filmu ni ničesar, kar bi človeku vsaj malo dvignilo utrip; gre za impresivno skonstruirano, čudovito dizajnirano, popolnoma pozabljivo zabavo, ki se v ničemer ne razlikuje od drugih primerkov svojega žanra. To je prva konkretna brca v temo v dolgi vrsti filmov o superjunakih, ki se jih bo publika, tako sumim, počasi naveličala."

"Obvezni" uvod je za nami, zdaj pa ...
No, splošni konsenz je nekje na sredini. "Večina filma se obnese," razsodi the Wrap. "Do zdaj še nikoli nismo videli najstniškega Clarka Kenta, ki se skuša spopadati s preobremenjenostjo čutil, ko naenkrat ugotovi, da lahko vidi ljudem skozi kožo in sliši tudi zelo oddaljene zvoke. Še nikoli nismo videli Supermana, ki kot začetnik pada iz zraka. (...) Snyderjeva režija je bolj samozavestna kot v zgrešenih Varuhih; zdaj, ko smo odkljukali obvezno zgodbo o začetkih, imamo podlago za morebitna fantastična nadaljevanja o Supermanu, ki bo obenem točno to, kar ljudje hočejo videti, in dramatično nova interpretacija dobro znanega lika."