Razredni sovražnik je zgodba o skupini najstnikov, ki svojega zahtevnega in hladnega profesorja nemščine in njegove ponižujoče metode krivijo za samomor sošolke. Hkrati pa je prvenec mladega režiserja komentar stanja v sodobni slovenski družbi. Foto: Produkcija filma Razredni sovražnik
Razredni sovražnik je zgodba o skupini najstnikov, ki svojega zahtevnega in hladnega profesorja nemščine in njegove ponižujoče metode krivijo za samomor sošolke. Hkrati pa je prvenec mladega režiserja komentar stanja v sodobni slovenski družbi. Foto: Produkcija filma Razredni sovražnik

Zgodbo iz filma sem sam doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zaključnega letnika naredila samomor. Temu je spontano sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. V filmu je samomor uporabljen kot sprožilni moment za dogodke, ki nato poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje splošne družbene klime.

Režiser Rok Biček o zgodbi filma
V glavnih vlogah so nastopili Igor Samobor (na fotografiji) in devet srednješolcev: Voranc Boh, Jan Zupančič, Daša Cupevski, Doroteja Nadrah, Špela Novak, Pia Korbar, Dan Mrevlje, Jan Vrhovnik, Kangdžing Čju. V stranskih vlogah so nastopili še Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik, Maša Derganc, Robert Prebil in drugi. Foto: Produkcija filma

Razredni sovražnik, filmski prvenec mladega slovenskega režiserja Roka Bička, ki raziskuje napetosti med skupino najstnikov in strogim učiteljem, je ob premieri v Benetkah pritegnil tudi pozornost ameriške filmske kritike. V recenziji v ugledni cehovski reviji Variety je Alissa Simon zapisala, da je Bičku v vsakem srečanju med razredom in učiteljem uspelo na film ujeti izjemno napetost, ki se lahko vsak hip sprevrže v nasilje. Pohvalila je tudi prepričljive igralske nastope v drami, ki ji napoveduje možnost distribucije v artkinih po svetu.

Šolsko leto se bliža koncu, vzdušje v tesno povezanem razredu dijakov zadnjega letnika pa se zelo spremeni, ko njihova priljubljena razredničarka Nuša (Maša Derganc) odide na porodniški dopust in jo nadomesti avtoritarni profesor nemščine Robert (Igor Samobor). Zadnji, hladen intelektualec, želi pokazati, kdo je tu šef: med drugim mora razred vstajati, ko on vstopi v učilnico, saj je prepričan, da bo red vzpostavil le, če mu izkažejo spoštovanje. Medtem ko je Nuša kazala zanimanje za zasebna življenja in osebnosti dijakov, Roberta te "banalnosti" nikakor ne zanimajo. Napetost pride do vrhunca, ko Robert sramežljivi pianistki Sabini (Daša Cupevski) zabrusi nekaj žaljivega, dekle pa se kmalu po tem obesi brez poslovilnega sporočila.

Tragedija sproži upor proti Robertu in proti šolskemu sistemu v celoti. Scenarij (podpisujejo ga že uveljavljeni režiser mlade generacije Nejc Gazvoda, Biček in producent Janez Lapajne) - nastal je na osnovi resničnih dogodkov - se osredotoča na generacijski prepad med dijaki in vodstvom šole, odraža pa tudi splošno nezadovoljstvo nad sodobno slovensko družbo, piše Simonova. Tudi režiser sam je za MMC povedal, da je v njegovem filmu upor mladih ljudi proti (šolskemu) sistemu, ki ga simbolizira strogi profesor, odsev splošnega nezadovoljstva v družbi, ki pograbi vsak (ne)upravičen razlog za upiranje proti ustaljenim družbenim normam. "V teh ekstremnih situacijah se v zgodbi prikazuje prepad med dvema zelo različnima generacijama, ki ga je osebna tragedija le še poglobila," je še dodal.

Poleg igralcev v stranskih vlogah, ki odlično zaokrožijo institucionalno ozračje šole, je ameriška kritičarka pohvalila tudi fotografijo Fabia Stolla in montažo Lapajneta in Bička, omenila pa je še vlogo glasbe, Chopinovih klavirskih preludijev, ki pomembno zaznamujejo filmsko govorico.

Film, ki so ga v petek na Lidu predvajali v tekmovalni kategoriji, ki jo sestavlja šest prvencev, prvič pa je luč sveta ugledal v Cannesu in že tam naletel na dober odziv, bo 11. septembra odprl Festival slovenskega filma, nato pa nadaljuje pot po slovenskih kinodvoranah.

Zgodbo iz filma sem sam doživel kot srednješolec, ko je dijakinja zaključnega letnika naredila samomor. Temu je spontano sledil upor njenih sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. V filmu je samomor uporabljen kot sprožilni moment za dogodke, ki nato poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje splošne družbene klime.

Režiser Rok Biček o zgodbi filma