Greto Garbo so fotografi le redko ujeli nasmejano. Foto: Edward Steichen
Greto Garbo so fotografi le redko ujeli nasmejano. Foto: Edward Steichen
Mata Hari (1931)
Igralka, ki ni marala poziranja pred fotografi, je vseeno shranila tiste fotografije s snemanj, ki so ji bile najbolj pri srcu. Tak je bil posnetek iz snemanja filma Mata Hari, ki ga je ujel Clarence Sinclair Bull.
Fotografija, ki je bila leta 1925 objavljena v reviji Vanity Fair, je bila posneta, še preden je igralka uspela v Hollywoodu. Foto: Arnold Genthe

Filmski muzej v Frankfurtu bo do začetka maja gostil razstavo fotografij Grete Garbo, kot so jo v objektiv med letoma 1924 in 1948 ujeli sloviti fotografi Arnold Genthe, Edward Steichen, George Hurrell in Clarence Sinclair Bull. (Igralka je pozirala le redkim fotografom, ki so se ji zdeli za kaj takega dovolj dobri.) Fotografije je s svetom sklenil deliti igralkin bratranec v drugem kolenu Scott Reisfield, ki jih je čisto po naključju našel na podstrešju hiše svojih staršev.

Rojstvo neke legende
Razstava je pomembna predvsem zato, ker se je ohranilo le malo podob zvezdnice, ki je bila znana po svoji samotarski naravi in vnemi, s katero je varovala svojo zasebnost.

Še danes je slaven njen stavek "Hočem samo, da me pustijo na miru" ("I want to be left alone."), izrečen seveda z močnim severnjaškim naglasom. Ko se je prebila iz popolne anonimnosti, Greta ni več dajala intervjujev, avtogramov, ni se udeleževala premier ali odgovarjala na pisma oboževalcev.

Razstava poleg fotografij obiskovalce s kratkimi odlomki spomni tudi na najbolj znane filme iz obsežne filmografije Grete Garbo. Še danes sta zanimiva na primer Ana Karenina (1935) in Ninočka (1939).

Greta Lovisa Gustafsson se je rodila leta 1905 v Stockholmu. Leta 1922 je prvič stopila pred kamero, že tri leta kasneje pa ji je nemški producent Louis B. Mayer na stežaj odprl vrata v Hollywood. V ZDA je kmalu postala sinonim zadržane, hladne evropske lepotice.

Ljubili so celo njen naglas
Greta Garbo je bila tudi ena redkih igralk, ki je "preživela" prehod filmske industrije od nemega h govorečemu filmu. Prvi film, v katerem so ljudje lahko slišali njen glas (Anna Christie iz leta 1930), so distributerji oglaševali s sloganom "Garbo govori!".

Je bila nedostopnost le obrambni mehanizem?
Greta Garbo, ki je bila po mnenju biografov globoko depresivna in nevrotična oseba, je zadnji film posnela pri 36 letih, nato pa se je do svoje smrti leta 1990 umaknila v samoto. Poročila se ni nikoli, kar naj bi bila posledica nesrečne ljubezni do švedske igralke in njene učiteljice Mimi Pollak.