Na ameriški dan neodvisnosti je Kanye West svet prek Twitterja obvestil o svojem novem najljubšem filmu: "Včeraj sem na predpremierni projekciji videl Ognjeni obroč in brez dvoma je eden mojih najbolj najljubših (sic!) filmov vseh časov." In še: "To ni samo še en film o robotih. Guillermo del Toro je mojster." Ognjeni obroč oz. Pacific Rim, ki k nam, bolj ali manj vzporedno z ZDA, prihaja 11. julija, je novi akcijski "blockbuster" mehiškega mojstra Guillerma del Tora.

Pošasti proti lovcem
Koprodukcija studiev Warner in Legendary Pictures je zgodba, postavljena v čas, ko je človeštvo zdesetkala invazija orjaških morskih pošasti, ki so jih - z japonsko besedo - krstili za kaiju. Za boj proti pošastim so znanstveniki izdelali posebno orožje, robote. Vsak ogromen robot, imenovan jaeger (nem. lovec), upravljata dva pilota, katerih uma sta speta v most živčevja. A tudi ti roboti so, kot kaže, nemočni proti neumornim pošastim. Sile, ki branijo človeštvo, na robu poraza nimajo druge izbire, kot da se obrnejo na dva ne ravno obetavna junaka - na odsluženega nekdanjega pilota (Charlie Hunnam) in nepreizkušeno vojaško novinko (Rinko Kikuchi) - ki naj bi pilotirala legendarnega, a na prvi pogled neuporabno zastarelega jaegerja ...

Lahko podiraš rekorde brez velikih imen?
Del Toro je film zrežiral po izvirnem scenariju, ki ga je spisal s Travisom Beachamom (Spopad Titanov). Zanimivo je, da se studiu filma ni zdelo potrebno natrpati z zvezdami: še najbolj znana obraza, če odštejemo stoičnega Idrisa Elbo, ki bo kmalu filmski Nelson Mandela, sta iz serij Sinovi anarhije (Charlie Hunnam) in Sončna Philadelphia (Charlie Day). Nekatere spletne strani, ki se ukvarjajo z napovedjo gledanosti v prvem koncu tedna, filmu niti ne napovedujejo megalomansko uspešne premiere.

Michael Bay se počuti okradenega
Mimogrede, West o "še enem filmu o robotih" morda ni tvital naključno: pred kratkim je namreč Michael Bay, režiser franšize Transformerji, pripomnil nekaj strupenih o "prekopiranih" filmih z roboti, ki so v kinematografe prišli po njegovi hiperprofitni, če že kritiško ne ravno cenjeni franšizi. Del Toro ob tem ni ostal tiho: "Od tega (Bayevih filmov, op. n.) smo zavestno zelo, zelo daleč. Naj bo to dobro ali slabo, to je moj film, moj svet in moja stvaritev in nikoli ne ustvarjam s predlogo pred očmi."

Enako zaljubljen v pošasti in "globoke" filme
Del Toro je v zadnjem času v več intervjujih skušal poudariti, da je visokoproračunski - stal je 180 milijonov - projekt zanj vse kaj drugega kot samo pot do hitrega zaslužka. Ognjeni obroč je za vsestranskega avtorja, čigar razpon sega od art filma s političnim podtonom (Panov labirint) pa do stripovske adaptacije (Hellboy), izrazito oseben projekt. "Moja ljubezen do razkošja filma s pošastmi je enako iskrena kot strast do manjših zgodb, ki temeljijo na ideji," je povedal za Boston Globe. "Ljudje pogledajo mojo filmografijo in pridejo do zaključka, da posnamem enega zase in nato enega za studie. Na žalost moram povedati, da so vsi zame. Ustvarjanje tovrstnih svetov je prav tako del mene kot tisti, če hočete, globlji filmski podvigi."

Dve izpuščeni priložnosti za epopejo

Ognjeni obroč za režiserja prihaja po petletnem premoru in dveh propadlih projektih, ki sta sicer optimističnega 48-letnika menda precej potrla: najprej je dve leti prebil zakopan v predprodukcijo Hobbita in nato zaradi zamud režiserski stolček prepustil Petru Jacksonu. Zatem se je lotil adaptacije romana H. P. Lovecrafta, At the Mountains of Madness, a pri velikih studiih ni našel finančne podpore za visokoproračunsko grozljivko, ki bi imela cenzorsko oznako R.

Čas za orjaški film o robotih bi bil težko primernejši. "Rojen sem bil leta 1964, sredi invazije japonskega popa na Mehiko," je povedal v nekem drugem intervjuju. "Padel sem v sredo manije okrog Godzille. V kinu sem bil na vikend premiere. Ultraman, Gigantor, vsi so mi bili všeč; ravno prav star sem bil, da sem se zaljubil v pošasti."