"Žanrskega filma v stilu Hollywooda v Sloveniji produkcijsko ni mogoče posneti. Pa tudi Slovenija je majhna država, brez velemesta, brez avenij, množice ljudi in zgodb, ki se nepregledno prepletajo vsepovsod. Kar pa ne pomeni, da v njej ni mogoče posneti dobrega žanrskega filma - le nekoliko bolj specifičen bo, drugačen od teh, ki k nam prihajajo iz Amerike."
Z mladim režiserjem, edinim od slovenskih filmarjev, ki se je na letošnjem Liffu z Mlado nočjo potegoval za nagrado vodomec, ste se pogovarjali v MMC-jevi klepetalnici. Mlada noč, češko-slovenska koprodukcija, s katero je Omerzu sklenil študij na slavni praški akademiji FAMU, je ta teden prišla tudi v redno distribucijo.
Film, v katerem režiser s svojo poetično govorico jasno pokaže, da pripada dediščini češkega filma, osvetljuje nenavadno zgodbo o dveh dvanajstletnih dečkih, ki se na prvi dan v novem letu, ko se mesto po dolgem slavju počasi zavije v počitek, znajdeta v stanovanju Katarine. Dekle s svojim sicer odtujenim partnerjem in njegovim prijateljem nadaljuje praznovanje silvestrovega, oziroma želi nadoknaditi 'pokvarjeno' zabavo včerajšnje noči, in dečka se znajdeta v situaciji, ki ju prezgodaj seznani s svetom odraslih.
Kako deluje mehanizem iger moči
Na tej točki se zorni kot zasuka, ne gre več za otroški pogled na spolnost in popivanje, ampak postavi režiser v središče mehanizme, ki poganjajo ljubezenska razmerja. "Skozi prisotnost otrok v situacijah, v katerih se po naših moralnih standardih zdi nedopustno, da otroci v njih so, sem se osredotočil na mehanizme iger moči," pojasnjuje režiser.
V svojem delu se trudi izhajati iz situacij, ki so nam dobro znane prav z namenom, da bi se izognil odvečnega psihologiziranja, opisovanja karakterjev, ekspozicije likov. "Želim, da bi se gledalec prepoznal v situacijah in skozi njih navezal dialog s filmom. Izhajam pa tudi iz tega, kaj si v resnici želim posneti in katere prizore lahko pač enostavno iz filma ali scenarija izpustim. Začetni prizori filmov so običajno izredno dolgočasni: junak zjutraj vstane in se odpelje v službo. Tam ga spoznamo v okolju delavnega kolektiva ... itd. Kar se pa ljubezenskih odnosov tiče, poizkušam prek njih govoriti širše ... Ne želim, da bi bili filmi zgolj skoncentrirani na banalnosti, ki so del vsakdana in predvsem ljubezensko-partnerskih odnosov."
Največ tvega in na koncu ostane sama
Čeprav odrasla trojica zaradi svoje antipatičnosti odbija, si moramo po Omerzujevih besedah priznati, da se nas vsaj v nekaj segmentih tiče, tako da naš odnos do njih ne mora biti popolnoma odklonilen. Posebej zanimiv se mu zdi lik Katarine, tako željne ljubezni, ki v vsej svoji destrukciji tvega največ in na koncu ostane sama. "Tudi gledalec na njo skoraj pozabi. Njen portret je dolg posnetek hodnika, praznega stanovanja." Če bi se moral identificirati s kom od petih glavnih likov v Mladi noči, bi bil to mladi Vojtěch Machuta, ki v zgodbo prinaša ironijo. Mladi igralec ga je s svojo izredno prezenco prepričal v otroškem amaterskem gledališču, kjer je igral klovna.
Če se vrnemo na začetek Omerzujeve poti, je čar snemanja filmov prvič izkusil, ko je bil pri štirinajstih letih izbran za mlade ustvarjalce na RTV Slovenija. Že zgodaj je imel možnost režirati kratek film z naslovom Almir. Za študij na akademiji FAMU se je odločil zaradi njenega slovesa in dediščine - je ena izmed redkih v Evropi, kjer tujcu, če naredi sprejemne izpite, ni treba plačati šolnine. Bil je eden izmed petih študentov, ki mu je uspel sprejem v prvi letnik, po hudi selekciji v naslednjih letnikih, sta v zadnjem ostala le dva.
Kam bo zaneslo režiserja v prihodnje?
Omerzu je že zazrt v uresničitev novega projekta z naslovom Družinski film, scenarij za katerega je napisal skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem. Gre za zahtevnejši pogled, tudi s produkcijskega vidika. Trenutno predstavljajo film na koprodukcijskih trgih – k projektu so že pristopili francoski, hrvaški, nemški koproducenti, upa pa, da bo film dobil sredstva tudi od Slovenskega filmskega centra. Tudi v slovenščini si želi snemati, pravi, vendar trenutno ne kaže najbolje.
"Žanrskega filma v stilu Hollywooda v Sloveniji produkcijsko ni mogoče posneti. Pa tudi Slovenija je majhna država, brez velemesta, brez avenij, množice ljudi in zgodb, ki se nepregledno prepletajo vsepovsod. Kar pa ne pomeni, da v njej ni mogoče posneti dobrega žanrskega filma - le nekoliko bolj specifičen bo, drugačen od teh, ki k nam prihajajo iz Amerike."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje