Film iz 80. let minulega stoletja, ki temelji na Orwellovem antiutopičnem romanu iz leta 1949, je režiral Michael Radford. Za napovedane projekcije je posnel tudi nov uvodnik, ki ga bodo prikazali pred samim filmom. Predvajanja bodo potekala v 165 mestih v 43 ameriških zveznih državah.

Radfordova adaptacija Orwellovega romana, ki se zelo zvesto drži literarne predloge, je bila, mimogrede, tudi poslednji filmski projekt Richarda Burtona (umrl je še pred njegovo premiero). V času nastanka je bil kontroverzen tudi podatek, da sta glasbeno podlago za film posnela Eurythmics. V glavni vlogi je nastopil zdaj prav tako tudi že pokojni John Hurt. Film ob izidu pravzaprav ni bil silna uspešnica: zaslužil je pičlih osem milijonov dolarjev.

Za aktivističnim projektom stoji organizacija Capital City Film Festivals s sedežem v Lansingu, prestolnici ameriške zvezne dežele Michigan. Kot so zapisali, "po manj kot mesecu delovanja nove predsedniške administracije verjamejo, da je ura odbila trinajsto". Po njihovem prepričanju "Orwellov prikaz vlade, ki proizvaja svoja lastna dejstva, zahteva popolno pokorščino in demonizira tuje sovražnike, še nikoli ni bil tako aktualen".

4. april ni naključno izbran datum
Za 4. april so se odločili, ker je to dan, na katerega je glavni lik v zgodbi Winston Smith začel pisati dnevnik. Organizatorji bodo del izkupička od prodanih vstopnic namenili za podporo izobraževalnim programom.

Roman 1984 in poleg Živalske farme velja za Orwellovo najodmevnejše delo, v katerem je ostro kritiziral socialno bedo in rasno razlikovanje ter v satirično-vizionarskem slogu opozarjal na avtoritarne težnje v družbi. Svet v letu 1984 je razdeljen na tri velike države - Oceanijo, Eastazijo in Evrazijo, ki so neprestano v vojni. Protagonist zgodbe, Winston Smith, je državljan Oceanije. Državi vlada Partija, na čelu katere je Veliki brat, uprava pa je razdeljena na štiri ministrstva - za današnji čas "lažnih novic" je še posebej aktualno ministrstvo za resnico.

Smith je zaposlen prav na ministrstvu resnice, kjer skrbi za preoblikovanje informacij. Ko začne razmišljati o uporu, si kupi zvezek in vanj skrivoma začne zapisovati svoje misli o sistemu.

Orwell je zaslovel v poznih 40. letih preteklega stoletja z romani, dokumentarnimi zapisi, eseji in kritikami, ki jih je pisal od 30. let dalje. Sodi med najpomembnejše in najvplivnejše pisatelje 20. stoletja. Umrl je 21. januarja 1950 v Londonu.