Snemanje filmov je tvegana reč: studio mora milijone dolarjev vložiti v idejo, ki morda na koncu občinstvu sploh ne bo všeč. Če upoštevamo še recesijo, zaradi katere je bil v zadnjem času že en hudo ponesrečen film, ki je lahko za studio popolna katastrofa, je recept za filmsko leto 2011 (na žalost) bolj ali manj na dlani: nadaljevanja, priredbe in adaptacije - množicam že znan material pač pomeni že vnaprej zagotovljeno četico neuklonljivih oboževalcev, velja pa tudi nekakšno "pravilo", da ima nadaljevane precej uspešnega filma po navadi zagotovljenih vsaj 60 odstotkov zaslužka predhodnika.

A kaj, ko nam naproti ne prihaja le par nadaljevanj, ampak več kot ducat, in to ne le pričakovanih (denimo, Harry Potter in svetinje smrti, 2. del, ali pa tretji Somrak), ampak so tu še nadaljevanja filmov brez katerih bi že v prvo lahko živeli - ali pa vsaj takih, katerih rok trajanja je počasi že potekel. Ali svet res potrebuje Misijo nemogoče 4 (Ghost Protocol z zdaj že skoraj petdesetletnim Tomom Cruisom prihaja decembra) ter prav tako četrta dela Piratov s Karibov (On Stranger Tides, maja 2011) in celo svoj čas izvirnega Krika (aprila)?

Še posebej "Pirati", franšiza, ki je v blagajne nagrabila že 2,7 milijarde dolarjev (ter še milijone s prodajo DVD-jev, igrač, pustnih kostumov in podobnega), je primer tistega tipa filma, ki je na pljuvanje kritikov bolj ali manj odporen in se da zanj že vnaprej napovedati zaslužek (povprečje za prve tri iz serije je bilo 890 milijonov dolarjev). Poleg tega ima Disney v rokavu še en poletni adut: junija prihaja nadaljevanje Pixarjeve animirane uspešnice iz leta 2006, Avtomobili. No, pravzaprav Avtomobili s 460 milijoni dolarjev sploh niso bili ena največjih uspešnic studia (Svet igrač 3 je, denimo, prinesel že več kot milijardo dolarjev), so pa to več kot nadoknadili s prodajo igrač. Disney bo Avtomobilom posvetil del svojega tematskega parka v Kaliforniji, ki bo vrata odprl leta 2012, zato računajo na to, da bo drugi del, ki bo zastavljen kot nekakšna mednarodna bondiada, uspešnica.

Po sledeh Avatarja ...
Letos okrog božiča se lahko nadejamo novih filmov dveh sodobnih hollywoodskih "inštitucij": Stevena Spielberga in Martina Scorseseja. Spielberg, ki ni režiral že od leta 2005 (Munich), se vrača s kar dvema projektoma: dramo o prvi svetovni vojni War Horse in adaptacijo slovitega belgijskega stripovskega junaka The Adventures of Tintin: The Secret of the Unicorn. Podobno kot Spielberg s Tintinom se tudi Scorsese preizkuša v 3D-vodah, in sicer z adaptacijo literarne uspešnice The Invention of Hugo Cabret, zgodba o 12-letni siroti, postavljena v Pariz 30. let 20. stoletja. Če bosta filmska velikana s svojim izletom v nove tehnologije uspešna, se bo 3D morda znebil javne podobe, da ga "tlačijo" predvsem v manj kakovostne filme.

Christoph Waltz bo spet zloben
Seveda pa vse skupaj le ni tako grozno. Režiser Michel Gondry (Večno sonce brezmadežnega uma) nam na primer še od lani dolguje premiero stripovske adaptacije The Green Hornet, ki na ameriška velika platna prihaja januarja. Pri nas malo manj znani Green Hornet je bil v tridesetih letih 20. stoletja eden izmed večjih borcev proti zločinu; najprej se je pojavil na radiu, nato v tedensko svežih predfilmčkih v kinodvoranah na koncu v tv-nadaljevanki, ki je bila čisto spodobna konkurenca Batmanu in v kateri se je v stranski vlogi kalil mladi Bruce Lee. Naslovnega junaka tokrat igra Seth Rogen, zlobec pa bo neprekosljivi oskarjevec Christoph Waltz osebno.

Jeff Bridges, ki je lani blestel kot izžet country pevec (Crazy Heart), bo letos izžet in zapit zvezni maršal, in sicer v drami bratov Coen True Grit (Pravi pogum, slov. premiera 17. februarja).

Andrew Garfield (Družabno omrežje) se prihodnje leto vrača v četrtem Spider-Manu, še prej (februarja letos) pa se ga lahko veselimo v adaptaciji kompleksnega romana Kazua Ishigure o kloniranju Ne zapusti me nikdar (nastopata tudi Carey Mulligan in Keira Knightley).

Najtežje pričakovana komedija leta je trenutno kljub vsemu nadaljevanje, in sicer uspešnice iz 2009 Prekrokana noč. Vsi smo lahko v ameriških medijih spremljali, kako so za epizodno vlogico najeli Mela Gibsona in ga nato zaradi (domnevnega) upora soigralcev odpustili; zamenjal ga je Liam Neeson. Menda se pojavi celo Bill Clinton, ki je bil v času snemanja ravno na Tajskem.

Poleg vseh že omenjenih bosta poleti še dve visokoproračunski priložnosti za odklop možganov: znanstvenofantastični spektakel X-Men: First Class, ki je v bistvu "preddel" in se lahko pohvali z zanimivimi igralskimi okrepitvami (James McAvoy kot mladi profesor Xavier in Michael Fassbender kot Magneto) prihaja junija, tako kot Green Lantern, najnovejši superjunak izpod okrilja studia Warner. Naslovnega junaka, ki svojo moč črpa iz skrivnostnega zelenega prstana, igra Ryan Reynolds, njegovo izbranko Bake Lively, sicer pa se pojavita Peter Sarsgaard in Mark Strong. Film v režiji Martina Campbella (Casino Royale) nam bo, obljubljajo, pokazal drugo plat tipično stripovskega junaka.

Guy Ritchie, ki je z moderno reinterpretacijo Sherlocka Holmesa marsikoga presenetil, se bo z izzivom spopadel še enkrat: malo manj "ritchiejevsko" tempiran, a zato na trenutke precej duhovit film (v veliki meri po zaslugi karizme Roberta Downeyja Jr.) nadaljevanje dobi decembra. Vsekakor bo zanimivo videti Stephena Fryja v vlogi Sherlockovega starejšega brata in Jareda Harrisa (Mad Men) kot velezlikovca Moriartyja.

Od eksplozij in apokalips ... k eksplozijam in apokalipsi po trierjevsko
Za konec še kratek izlet v drastično bolj "art" vode: novembra bo na Danskem premiero dočakal najnovejši film po mnenju nekaterih enega največjih živečih režiserjev, po mnenju drugih pa zgolj mojstra samopromocije, Larsa von Trierja. O filmu Melancholia noče povedati veliko, le, da je "film katastrofe" - seveda ne na hollywoodski način, ampak kot "drama osebnosti, ki bo naslikala psihološki portret katastrofe". V filmu se namreč Zemlji nevarno približuje ogromen komet, ki napoveduje konec sveta. Kako na realnost približajoče se smrti reagirata osrednji junakinji, sestri, ki ju igrata Kirsten Dunst in Charlotte Gainsbourg?

Italijanski režiser Paolo Sorrentino je za This Must Be the Place, dramo o rockzvezdniku na misiji, najti nacističnega oficirja, ki je med drugo svetovno vojno trpinčil in ubil njegovega očeta, rekrutiral Seana Penna. Evropski film z ameriško zvezdo na čelu? Zakaj pa ne, z Zadnjim tangom v Parizu in Marlonom Brandom se je obneslo ...

Viggo Mortensen bo Freud
Prav tako zanimiv bi znal biti najnovejši podvig Davida Cronenberga, A Dangerous Method. Kanadčan se je po trilerju Eastern promises znova obrnil na Vigga Mortensena, tokrat za spust v svet psihoanalize. Igralec danskega porekla bo igral samega Sigmunda Freuda, Carl Jung pa bo Michael Fassbender, igralsko zasedbo zaokrožita Vincent Cassel in Keira Knightley kot pacientka, ki se zbliža z Jungom, kar med psihoanalitikoma povzroči trenja.