V Španiji so 12. julija praznovali 75. obletnico nastanka ene največjih Picassovih mojstrovin, slike Guernica, ki si jo vsako leto ogleda več kot milijon ljudi. Foto: Galerija Deva Puri
V Španiji so 12. julija praznovali 75. obletnico nastanka ene največjih Picassovih mojstrovin, slike Guernica, ki si jo vsako leto ogleda več kot milijon ljudi. Foto: Galerija Deva Puri
Picassova Guernica je po svetovni razstavi v Parizu prepotovala dobršen del sveta. Več kot 100-krat so jo zvili in nato znova razvili, dokler ni začela pokati barva. Tedaj so se odločili, da slika ne bo več potovala po svetu in je od leta 1992 razstavljena v Madridu. Foto: EPA
Antonio Banderas
V Saurovem filmu bo Picasso njegov rojak Antonio Banderas. Foto: EPA

Vsakega izmed projektov je navdihnil drug prelomen dogodek v umetnikovem življenju; med njima je pravzaprav kar četrt stoletja. Carlos Saura snema 33 Días (33 dni); zgodba je postavljena v leto 1937, čas okrog nastanka slovite Guernice, Picassove upodobitve bombardiranja baskovskega mesteca, ki danes simbolizira celotno kalvarijo španske državljanske vojne.

Fernando Colomo medtem za jesen napoveduje premiero filma La Banda Picasso (Picassova tolpa), ki bo pripovedoval, kako se je slikar leta 1911 zapletel v drzno krajo Mone Lize iz pariškega muzeja Louvre. (Preden so sliko našli in se je izkazalo, da jo je ukradel uslužbenec muzeja, je bil Picasso (skupaj s kolegom Guillaumom Appolinairom) namreč osumljen sodelovanja pri tatvini.)

Španski slikar, ki je imel takrat 29 let in se je ravno skušal prebiti iz boemskih krogov v visoko družbo, je bil preplašen - zaradi resnih težav z zakonom bi ga namreč lahko deportirali. Dve leti pred tem je namreč kupil dva iz Louvra ukradena kipca, iberski glavi iz rimskega obdobja z grobimi potezami in široko narazen postavljenimi očmi - elementa, ki ju je pozneje "vnesel" v mojstrovino, ki se je je v tistem času šele loteval, Gospodične iz Avignona. Čeprav je Picasso to zanikal, je skoraj gotovo, da je že v času nakupa vedel, od kod sta kipca prišla. Ker tožilec ni mogel dokazati, da sta bodisi Apollinaire ali Picasso osebno ukradla katerega izmed kipcev, kaj šele Mono Lizo, sta jo oba moža odnesla brez posledic (je pa to pomenilo konec Picassovega prijateljstva z Appollinairom in še nekaterimi drugimi v Parizu delujočimi umetniki.

Širši kontekst Guernice
Viharni odnosi z bližnjimi so za Picassa zaznamovali tudi leto 1937, ko mu je republikanska vlada, ki je takrat še bila boj s fašistično vojsko generala Franca, naročila umetnino, s katero bi se predstavili na svetovni razstavi v Parizu. Slikarjevo zasebno življenje je bilo v razsulu: zanemarjal je svojo ženo (takrat je bila to ruska plesalka Olga Koklova), obenem pa je žongliral še dve ljubimki: Marie-Thérèse Walter in Doro Maar.

"Ta "projekt o Guernici" kar naenkrat postane veliko večji, če človek natančneje preuči čustveno dramo v ozadju," je o svojem filmu pripomnil Saura. Poleg tega, da je bil razpet med kar tri ženske, se je Picasso Guernice lotil ravno v času, ko mu je, tako Saura, "primanjkovalo navdiha in je globoko dvomil o prihodnosti svojega ustvarjanja".

Življenje: bolj čudno od fikcije
Čeprav je brskanje po intimnih odnosih vedno do neke mere fikcija, tako Saura kot Colomo zatrjujeta, da se pri svojih projektih nameravata bolj ali manj držati zgodovinskih dejstev. 66-letni Colomo je denimo zadnjih osem let posvetil študiju Picassovega življenja in dela ter v tem času prebral okrog sto knjig o velikem slikarju, priprave na ta film so ga po lastnih besedah "stale več napora kot prejšnjih 19 skupaj". Kljub temu je prepričan, da je (resnična) zgodba o kraji Mone Lize tako bizarna, da bo večina ljudi mislila, da gre za pravljico.