Iz Indije, obsedene z Bollywoodom, se je umetniškemu filmu o treh ženskah, ki se spopadajo z osamljenostjo in ljubeznijo v Mumbaju, uspelo prebiti na svetovni filmski zemljevid. Film Vsi odtenki svetlobe (All We Imagine As Light) režiserke Pajal Kapadia je v zadnjem letu pridobil nemalo mednarodnih priznanj, med katerimi izstopa velika nagrada žirije v Cannesu, nazadnje pa je bil nominiran za zlati globus v kategoriji za najboljši neangleški film, Kapadia pa je prva Indijka v zgodovini, nominirana za najboljšo režijo. Kot je pred letošnjim Liffom zapisala filmska kritičarka Petra Meterc, se Kapadia s svojim prvim igranim celovečercem uvršča med najobetavnejše mlade indijske režiserke v tem trenutku.
Indijski film je najprej navdušil staro celino
Filmska industrija je v Indiji zelo komercialno naravnana, zato neodvisni filmi, kot je Vsi odtenki svetlobe, ne pridejo do širšega občinstva, navajenega bollywoodskih in drugih popularnih filmov, polnih pesmi in plesa, nasilja in melodrame.
Kapadia je v intervjuju za Reuters dejala, da je zelo zadovoljna z odzivi na film, zlasti v domovini, kjer neodvisni filmi zelo težko pridejo na redni spored v kinematografih. "Že od nekdaj zelo uživam v gledanju filma v kinu in tudi kot režiserka poskušam posneti film v mislih, da bo gledan v temni sobi, polni neznancev, ki si bodo delili skupno izkušnjo," opisuje Kapadia. Prvo indijsko premiero je film pred kratkim doživel v Bubanesvarju na vzhodni obali indijskega polotoka. "Zdaj ga želim prikazati v mestih, kjer do zdaj še ni bil prikazan, na primer v manjših mestih, kot je Guvahati in podobno, saj smo v Bubanesvarju dosegli res dober uspeh."
"Tudi sama sem zelo zmedena glede Mumbaja in svojih občutkov o njem"
Film Vsi odtenki svetlobe raziskuje prijateljstvo med tremi ženskami iz delavskega okolja v Mumbaju, ki kljub popolnoma različnim značajem druga drugi nudijo prepotrebno oporo v družbi, ki je do žensk vse prej kot prizanesljiva. Kapadia je načrtovala, da bo iz zgodbe ustvarila kratek film. Začela ga je snemati že v zadnjem letniku študija na Indijskem filmskem in televizijskem inštitutu FTII, a več ko se je ukvarjala z zgodbo medicinskih sester in spoznavala ljudi, bolj je ugotavljala, da mora posneti veliko daljši film. Zato je podvig nekoliko preložila in najprej posnela dokumentarni prvenec Noč nevednosti leta 2021, v katerem je spremljala proteste indijskih študentov, del katerih je bila tudi sama. Obenem pa je še vedno pripravljala film Vsi odtenki svetlobe, pisala scenarij in zbirala sredstva. "Rekla bi, da smo potrebovali približno pet let, da smo našli finančna sredstva in opravili predprodukcijo, da smo poiskali igralce, opravili kasting in tako rekoč začeli snemati film. Nazadnje smo ga posneli leta 2023 v monsunski sezoni," je pojasnila ozadje nastajanja filma.
"Mislim, da Mumbaj hkrati obožujem in sovražim. Opažam, da številnim mojim prijateljicam, ki se preselijo sem iz različnih mest, mesto daje nekakšno svobodo. Svobode, da opravljamo delo, ki ga radi opravljamo, da živimo neodvisno življenje." A ima tudi slabe plati. Mumbaj je zelo drag, vsakodnevna pot v službo je lahko zelo naporna, a "v primerjavi z nekaterimi drugimi deli države se počutiš nekoliko varneje". Kljub vsem pozitivnim platem je Mumbaj mesto, ki je lahko zelo brutalno in lahko v trenutku popolnoma izseli ljudi, pravi. "Vsa ta protislovja sem želela vključiti v film, saj sem tudi sama zelo zmedena glede mesta in svojih občutkov o njem."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje